Neenakomerna razdelitev subvencij med slovenskimi kmeti
Slovenskim kmetom je letos namenjenih 266,8 milijona evrov subvencij, vendar so razlike med velikimi podjetji in malimi kmeti občutne. Kar 43 odstotkov kmetov prejme med 1250 in 5000 evri, medtem ko manj kot pol odstotka prejme več kot 100.000 evrov. V ospredju so podjetja, kot so PP-AGRO, Panvita in Kmetijsko gospodarstvo Lendava.
V podjetju VinaKoper, ki se uvršča na 14. mesto po višini prejetih subvencij v zadnjih petih letih, menijo, da so te naložba v prihodnost slovenskega vinogradništva.
Neenakost pri razdeljevanju subvencij
Evropske subvencije sicer predstavljajo pomemben finančni vir za kmete, a se soočajo z neenakomerno razdelitvijo sredstev. Generalni direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Miran Mihelič pojasnjuje:
“Tisti, ki ima večje število hektarjev oz. večji stalež živali, prejme posledično tudi večja finančna sredstva.”
Kljub temu obstajajo omejitve, kot so 50 hektarjev pri plačilih za območja z omejenimi dejavniki in 60.000 evrov pri neposrednih plačilih.
Statistika izplačil
Agencija je letos izplačala 266,8 milijona evrov subvencij več kot 53.400 kmetom. Največji del predstavljajo neposredna plačila, kjer je glavni kriterij velikost zemljišč. Sledijo plačila za gorske kmetije, trajnostno kmetijstvo, dobrobit živali in ekološko kmetovanje. Najvišja izplačila so rezervirana za peščico največjih igralcev v kmetijstvu.
Dejstvo, da večina kmetij prejme manj kot 5000 evrov letno, izpostavlja dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice:
“Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v Sloveniji je okoli sedem hektarjev, medtem ko je evropsko povprečje blizu 20 hektarov. V Franciji je povprečje 70 hektarjev, na Češkem 120 hektarjev. Zato so tam plačila drugače razporejena.”
PP-Agro in drugi veliki prejemniki subvencij
Med največjimi prejemniki subvencij v zadnjih petih letih so velika agroživilska podjetja. PP-AGRO vodi s 13 milijoni evrov, sledijo Panvita z 12 milijoni, Kmetijsko gospodarstvo Lendava z devetimi ter Žipo Lenart in Jeruzalem Ormož z vsakimi štirimi milijoni. Dejan Pernat, direktor PP-Agro, poudarja pomen subvencij za stabilnost pridelave:
“Z evropskimi sredstvi delno blažimo velika cenovna nihanja pri odkupnih cenah pridelkov in se prilagajamo podnebnim spremembam.”
Podnebne spremembe in digitalizacija
PP-Agro je v zadnjih desetih letih zmanjšal porabo energentov za 25 odstotkov in povečal pridelke za 37 odstotkov. Pernat dodaja:
“Sredstva bi morali močno okrepiti, saj podnebne spremembe in cenovna nihanja močno vplivajo na kmetijsko pridelavo.”
Evropska komisija je predlagala omejitev neposrednih plačil na 100.000 evrov, kar bo vplivalo na manj kot odstotek slovenskih kmetij. Podgoršek pojasnjuje, da neposredna plačila znašajo okoli 180 evrov na hektar, in poudarja njihov pomen za dostopnost hrane v Evropi.
VinaKoper: Subvencije kot naložba v prihodnost
VinaKoper, na 14. mestu po višini prejetih subvencij, je v zadnjih petih letih prejel 1,8 milijona evrov. Podjetje upravlja več kot 500 hektarjev vinogradov in letno prideluje tri milijone litrov vina. Boštjan Zidar, glavni enolog, poudarja:
“Subvencije so ključne za dvig kakovosti vina in ohranjanje tradicije.”
VinaKoper letno obnovi 15 hektarjev vinogradov, a Robert Boni, vodja kmetijske proizvodnje, opozarja na skrajšanje življenjskega cikla trte zaradi bolezni:
“Želimo si več sredstev za aktivno obnovo vinogradov.”
Nadzor nad porabo sredstev
Agencija izvaja nadzor nad porabo sredstev z administrativnimi in terenskimi kontrolami. Od leta 2023 vključujejo tudi satelitski monitoring za preverjanje stanja prijavljenih površin. Miran Mihelič pojasnjuje:
“Če pride do odstopanja, kmeta pozovemo, naj stanje uskladi.”
Subvencije so ključne za prihodnost slovenskega kmetijstva, a potrebujejo enakomernejšo porazdelitev.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
