Nagovarjanje otrok kmalu kaznivo dejanje? Nova zakonodaja na obzorju!

V slovenskih zakonodajnih krogih trenutno poteka razprava o pomembni spremembi kazenskega zakonika. Poslanka Svobode, Lena Grgurevič, je v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb, ki bi omogočile kazenski pregon storilcev, ki zgolj nagovarjajo otroke k srečanju z namenom spolnih zlorab. Ta predlog je bil vložen s ciljem zaostritve zakonodaje na tem področju.

Predlog sprememb se nanaša na člen 173.a Kazenskega zakonika, ki trenutno ureja pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene. Poslanka Grgurevič želi s to novelo zagotoviti, da bodo storilci kaznovani tudi v primerih, ko gre zgolj za nagovarjanje otrok k srečanju, ki bi lahko vodilo v spolne zlorabe. Po trenutni zakonodaji je področje po njenem mnenju urejeno pomanjkljivo, saj če storilcu ni mogoče dokazati konkretnih dejanj za uresničitev srečanja z namenom spolne zlorabe, kazenski pregon ni uspešen. Poleg tega je poskus storitve tega kaznivega dejanja zaradi nizkih kazni (do enega leta zapora) brez pravne podlage.

Obstoječa zakonodaja in izzivi

Po veljavni zakonodaji samo nagovarjanje otrok k srečanju z namenom spolnega napada ali izdelave pornografskega gradiva ni kaznivo dejanje. To pomeni, da se predkazenski postopki redko začnejo, obsodb pa skoraj ni. Kot primer neustreznosti trenutne zakonodaje se navaja primer nekdanjega dornavskega župana Mateja Zorka. Tožilka je v sklepu o zavrženju ovadbe pojasnila, da je Zorko storil zavržno dejanje, ko je nagovarjal osebo, za katero je verjel, da je stara 14 let, čeprav je bil mladoletnik dejansko star 16 let. Zakonodaja trenutno omogoča kazenski pregon le, če je nagovarjana oseba mlajša od 15 let.

Predlagane novosti

Nova zakonodaja predvideva, da bo nagovarjanje oseb, mlajših od 15 let (ali oseb, ki se za take izdajajo), prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij kaznivo dejanje. Storilci bi bili lahko kaznovani z zaporom do enega leta. Za hujše primere, ko nagovarjanju sledijo konkretna dejanja, predlog predvideva višjo kazen, in sicer od enega do treh let zapora.

Pomembnost prilagoditve zakonodaje

Poslanka Grgurevič, ki je tudi predsednica odbora DZ za pravosodje, opozarja, da v času družbenih omrežij in informacijskih tehnologij spolna zloraba otrok predstavlja naraščajočo grožnjo.

“Vse več zlorab poteka preko interneta in naša dolžnost je, da zakonodajo prilagodimo novi realnosti ter otrokom zagotovimo dodatno varnost pred spolnimi predatorji. Nujno je, da ima tudi nagovarjanje neko pravno posledico – ko do zlorab že pride, je prepozno,” je poudarila.

Spletno uredništvo Goriške novice