Koprska občina si prizadeva za priznanje cerkve v Hrastovljah kot kulturnega spomenika
Mestna občina Koper si prizadeva, da bi cerkev svete Trojice v Hrastovljah, znano po svoji izjemni gotski poslikavi, postala kulturni spomenik državnega pomena. Iniciativo je pripravila piranska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, javna razgrnitev predloga pa bo trajala do 8. decembra. Čeprav na občini natančnega datuma razglasitve še ne morejo napovedati, predvidevajo, da bi se to lahko zgodilo še pred koncem leta.
Cerkev v Hrastovljah je že priznana kot kulturni spomenik lokalnega pomena, vendar njena arhitekturna in umetnostna vrednost ter edinstvena umestitev v istrski prostor kličejo po širšem priznanju. Gotske freske, ki krasijo notranjost cerkve, so delo umetnika Janeza iz Kastva in segajo v pozno 15. stoletje. Cerkev je obdana tudi z obrambnim obzidjem, ki je bilo zgrajeno za zaščito pred turškimi vdori. Ta obrambna arhitektura je po navedbah zavoda ena najbolje ohranjenih v Sloveniji.
Postopek javne razgrnitve in razprava
V času javne razgrnitve lahko zainteresirani oddajo pripombe na predlog prek spletnega portala Moja eDediščina ali po pošti na naslov piranske enote zavoda. Poleg tega bo 3. decembra v Pokrajinskem muzeju Koper potekala tudi javna razprava, kjer bodo razpravljali o pomembnosti in prihodnjih korakih za razglasitev.
Janez iz Kastva in njegova umetnost
Cerkev v Hrastovljah ima romansko zasnovo z banjastimi oboki, poslikave pa segajo v leto 1490, ko jih je ustvaril Janez iz Kastva. Freske krasijo celotno notranjost cerkve, kar priča o bogastvu srednjeveških cerkvenih poslikav. Delo Janeza iz Kastva je potrjeno z napisom v glagolici in latinici na severni steni cerkve.
Mrtvaški ples kot opomin na neizogibnost smrti
Ena najbolj prepoznavnih fresk je Mrtvaški ples, ki prikazuje smrt kot neizogibno usodo za vse družbene sloje. Freska vključuje tudi napise v redko uporabljeni glagolici. Oder ob freski prikazuje okostnjaka, ki ne sprejme podkupnine, kar simbolično pomeni, da bogastvo ne more preprečiti končne usode. Ta umetniška dela so bila dolga leta skrita pod plastjo ometa in so bila ponovno odkrita šele leta 1949, zahvaljujoč kiparju Jožetu Pohlenu.
Spletno uredništvo Naša Primorska
