Konec ene najbolj žalostnih podob Kranja: Zgodovinski mlin izginja, na njegovem mestu bodo stanovanja #video

Po štirih letih, odkar je uničujoč požar skoraj povsem opustošil Majdičev mlin v Kranju, so se danes začela rušitvena dela. Objekt, ki je bil nekoč simbol gospodarskega razvoja mesta in v katerem je leta 1893 zasvetila prva električna luč v Kranju, bo nadomestila sodobna stanovanjska stavba z 32 stanovanji. Investitor napoveduje, da bo nova zgradba ohranila značilno arhitekturno podobo nekdanjega mlina, celoten projekt pa naj bi bil zaključen spomladi leta 2028.

Ob začetku del se odpirajo tudi vprašanja o usodi kulturne dediščine in domnevno še nedokončanih denacionalizacijskih postopkih.

Po štirih letih pogorišče vendarle odstranjujejo

V ponedeljek, 19. oktobra 2026, se je v Kranju začelo novo poglavje zgodbe o Majdičevem mlinu, eni najbolj prepoznavnih zgodovinskih stavb ob vstopu v staro mestno jedro. Gradbeni stroji so začeli odstranjevati ostanke objekta, ki je bil v požaru septembra 2022 tako močno poškodovan, da so od njega ostali predvsem zidovi. Ruševine so odtlej kazile podobo mesta, hkrati pa zaradi svojega stanja predstavljale nevarnost za mimoidoče in okoliške prebivalce.

Po informacijah Mestne občine Kranj, ki jih povzemata portala 24ur in Delo, je projekt prevzelo podjetje Eltim. Rušenje bo predvidoma trajalo dober mesec dni, nadaljnja gradbena dela pa še približno 18 do 20 mesecev. Če bodo dela potekala po načrtih, bo novi stanovanjski kompleks dokončan spomladi leta 2028.

Kranjski župan Matjaž Rakovec je ob začetku del poudaril, da gre za pomemben korak pri urejanju območja, ki že več let čaka na novo podobo. Po njegovih besedah je Majdičev mlin pomemben del industrijske zgodovine Kranja, zato je posebej pomembno, da bo nova gradnja upoštevala zahteve varovanja kulturne dediščine. Obenem je izrazil zadovoljstvo, da se je našel investitor, pripravljen izpeljati zahteven projekt na tako občutljivi lokaciji.

Za Kranj začetek rušenja pomeni konec večletnega obdobja, v katerem je nekoč pomembna industrijska stavba propadala pred očmi prebivalcev in obiskovalcev mesta. Vendar odstranitev pogorišča ni zgolj gradbeni poseg, temveč tudi simboličen zaključek enega obdobja kranjske zgodovine.

Namesto mlina sedemetažna stavba z 32 stanovanji

Na mestu nekdanjega industrijskega objekta bo zrasla večstanovanjska stavba s sedmimi etažami in skupno 32 stanovanji. Investitor načrtuje dve kletni etaži in pritličje, namenjene parkiranju, kjer bo skupaj 72 parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce. Stanovanja bodo zasnovana po sodobnih bivalnih standardih, predvidene so tudi lože in funkcionalne tlorisne rešitve.

Lastnik in direktor podjetja Eltim Darko Perko je ob predstavitvi projekta pojasnil, da želijo novo stavbo čim bolj prilagoditi zgodovinskemu značaju prostora. Čeprav bo objekt namenjen povsem drugačni dejavnosti kot nekdanji mlin, naj bi ohranil njegove ključne arhitekturne značilnosti. Med njimi so značilna stavbna zasnova, prepoznavni gabariti, ritem okenskih odprtin, oblikovanje fasade in dvokapna streha.

Takšna rešitev je povezana tudi z zahtevami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Območje namreč leži znotraj zavarovanega dela kranjskega mestnega jedra, zato investitor pri gradnji nima povsem prostih rok. Nova stavba mora biti oblikovana tako, da bo spoštovala zgodovinsko podobo območja in se vključila v mestno veduto.

Po poročanju Dnevnika je na občinskem zemljišču ob objektu predvidena tudi ureditev zelene površine oziroma manjšega otroškega igrišča, ki naj bi ga uredil investitor. S tem naj bi območje poleg stanovanj dobilo tudi dodatno ureditev zunanjega prostora.

Za zdaj pa iz javno predstavljenih podatkov ni razvidno, kakšne bodo prodajne cene novih stanovanj oziroma ali bodo namenjena izključno prodaji na trgu. Prav tako ni bilo predstavljeno, da bi šlo za projekt javnih ali neprofitnih najemnih stanovanj. Gre torej za pomembno stanovanjsko naložbo, katere dejanski prispevek k dostopnosti stanovanj bo mogoče ocenjevati šele, ko bodo znani tudi pogoji njihove prodaje oziroma oddajanja.

Mlin, v katerem je zasvetila prva električna luč v mestu

Majdičev mlin ni bil zgolj še ena stara industrijska stavba. Njegova zgodovina sega v drugo polovico 19. stoletja, ko se je Kranj začel razvijati v pomembno gospodarsko in industrijsko središče. Na območju, kjer je nekoč deloval mlin graščine Khislstein, je Leopold Jugovic leta 1870 zgradil nov mlin. Štiri leta pozneje ga je kupil podjetnik Peter Majdič in ga postopoma razširil.

Mlin je postal pomemben del lokalnega gospodarstva, saj je predstavljal obdobje tehnološkega napredka in razvoja mlinarske dejavnosti. Posebno mesto v zgodovini mesta si je zagotovil leta 1893, ko je v njegovih prostorih zasvetila prva električna luč v Kranju. Ta dogodek je pomenil pomemben korak v procesu elektrifikacije in modernizacije mesta.

V naslednjih desetletjih je stavba doživela več predelav, prilagajala se je različnim gospodarskim potrebam, po opustitvi mlinarske dejavnosti pa je dobila tudi vlogo pri proizvodnji električne energije. Zaradi svoje lege in velikosti je ostala prepoznaven del mestne podobe ter pomemben spomin na industrijsko preteklost Kranja.

Prav zaradi takšne zgodovine je vprašanje njene prihodnosti več kot zgolj vprašanje nove gradnje. Z odstranitvijo požarno poškodovanih zidov bo namreč izginil velik del materialne dediščine nekdanjega mlina. Nova stavba bo lahko povzela njegovo zunanjo podobo, ne bo pa več isti zgodovinski objekt, v katerem so se odvijala pomembna poglavja razvoja mesta.

Požar leta 2022 skoraj izbrisal pomemben del zgodovine

Usoden dogodek se je zgodil v noči s 26. na 27. september 2022, ko je v zapuščeni stavbi izbruhnil obsežen požar. Ogenj je hitro zajel objekt in povzročil tako veliko škodo, da je od nekdanjega mlina ostala predvsem njegova zunanja konstrukcija. Požar je ogrozil tudi bližnje stavbe in prebivalce, gasilci pa so s hitro intervencijo preprečili še hujše posledice.

Po poročanju Dela in Dnevnika je bil za povzročitev požara iz malomarnosti odgovoren Vlado Doder, ki je v zapuščenem objektu zakuril v stari peči na drva, ta pa ni bila priključena na dimnik. Ogenj se je razširil po stavbi in povzročil obsežno uničenje. Kranjsko okrožno sodišče mu je marca 2026 izreklo enoletno pogojno zaporno kazen s štiriletno preizkusno dobo.

Požar ni pomenil le velike materialne škode, ampak tudi izgubo pomembnega dela industrijske dediščine. V naslednjih letih so ruševine ostale na vidnem mestu ob mestnem jedru, medtem ko so se vrstila vprašanja, kdo bo poskrbel za njihovo odstranitev in kakšna bo prihodnost območja.

Majdičev mlin je v zadnjem desetletju večkrat zamenjal lastnike. Po podatkih, ki jih je objavilo Delo, je nepremičnino marca 2022 kupilo podjetje Medeja, povezano z Markom Odlazkom, pozneje pa je bila prenesena na projektno podjetje Naš mlin. Po požaru je lastništvo prešlo na podjetje Savski biser, januarja 2026 pa je objekt kupilo podjetje Eltim, ki zdaj začenja njegovo preobrazbo.

Menjavanje lastnikov in večletno čakanje na ureditev območja kažeta, kako zahtevna je lahko prenova zgodovinskih industrijskih objektov, zlasti kadar so močno poškodovani, njihova lokacija pa je povezana s posebnimi prostorskimi in kulturnovarstvenimi zahtevami.

Ob začetku rušenja tudi opozorila o denacionalizaciji

Čeprav je začetek rušitvenih del na občini in pri investitorju pospremljen z zadovoljstvom, projekt spremljajo tudi pomisleki. Dnevnik je danes poročal, da se je predstavitve začetka del udeležil tudi Vitomir Gros, ki se je predstavil kot skrbnik in dedič objekta ter opozoril na domnevno še nedokončane denacionalizacijske postopke.

Gros trdi, da so zemljišča, na katerih stoji nekdanji mlin, še vedno predmet denacionalizacijskega postopka na prvi stopnji. Izrazil je tudi očitke glede ravnanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Upravne enote Kranj ter opozoril na vprašanje izdaje gradbenega dovoljenja, dokler postopki niso zaključeni.

Pomembno je poudariti, da gre za njegove navedbe, ne za pravnomočno ugotovljene nepravilnosti. Iz doslej javno objavljenih informacij ni mogoče potrditi, da bi bilo gradbeno dovoljenje izdano nezakonito ali da bi bili očitki o ravnanju pristojnih organov utemeljeni. Za celovito presojo bi bila potrebna pojasnila upravne enote, pristojnega zavoda in investitorja ter vpogled v dokumentacijo postopkov.

Kljub temu opozorila odpirajo vprašanja, ki jih bo treba razjasniti, saj gre za objekt z dolgo zgodovino in zemljišča na območju posebnega kulturnega pomena. Za javnost je pomembno, da je poleg načrtovane podobe nove stavbe jasno tudi, ali so bila pred začetkom gradnje ustrezno rešena vsa odprta pravna vprašanja.

Med rušenjem spremenjen prometni režim

Gradbena dela bodo vplivala tudi na promet in vsakodnevno gibanje prebivalcev v okolici Majdičevega mlina. Mestna občina Kranj je sporočila, da bo zaradi zagotavljanja varnosti cesta neposredno ob objektu med najintenzivnejšim delom rušenja zaprta za promet. Popolna zapora je predvidena približno dva tedna, čeprav bo odstranjevanje ruševin kot celota trajalo dlje.

Za pešce in kolesarje bo urejen poseben koridor, stanovalci bližnjih objektov pa bodo lahko do svojih domov dostopali po Cesti Ive Slavca. V nadaljevanju gradnje je predvidena delna zapora ceste, saj bodo na območju še naprej potekala zahtevna gradbena dela in promet gradbene mehanizacije.

Občina in investitor prebivalce ter obiskovalce pozivata k upoštevanju začasne prometne signalizacije in povečani previdnosti. Ker gre za območje ob pomembnem dostopu do starega mestnega jedra, so med deli mogoče tudi dodatne prometne motnje.

Nova podoba mesta, a zgodovine ne bo mogoče povsem nadomestiti

Začetek rušenja Majdičevega mlina je za Kranj pomemben trenutek. Po štirih letih propadanja se bo območje ob vstopu v mestno jedro začelo spreminjati, mesto pa bo dobilo novo stanovanjsko stavbo in urejeno okolico. Načrtovanih 32 stanovanj predstavlja dodatno stanovanjsko ponudbo, investitor pa obljublja arhitekturno rešitev, ki bo ohranila prepoznavne značilnosti nekdanjega industrijskega objekta.

Toda ob tem ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovine je mogoče ohraniti, ko izvirna stavba izgine. Majdičev mlin je preživel več kot stoletje gospodarskih sprememb, tehnološkega razvoja in preobrazb mesta, nazadnje pa ga je skoraj povsem uničil požar. Zdaj se njegova zgodba nadaljuje v drugačni obliki, kot stanovanjski projekt, ki bo zgodovinsko podobo skušal povezati s sodobnim načinom bivanja.

Kranj bo z odstranitvijo pogorišča izgubil eno svojih najbolj žalostnih podob zadnjih let, vendar bo hkrati dokončno izgubil tudi ostanke stavbe, v kateri se je pisala pomembna industrijska zgodovina mesta. Nova zgradba bo lahko spominjala na nekdanji mlin, njegove izvirne zgodovine pa ne bo mogla nadomestiti. Prav zato bo uspeh projekta odvisen tudi od tega, kako spoštljivo bo nova arhitektura ohranila spomin na prostor, ki je Kranju nekoč prinesel prvo električno luč.