Macron: “Jeza in sram” po nasilnih protestih v Franciji
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po nasilnih protestih, ki so prizadeli državo, iz Elizejske palače obrnil na ljudstvo. “Vsi čutimo jezo in sram,” je dejal v večernem nagovoru, v katerem je poudaril, da je treba razlikovati med “legitimnimi zahtevami” protestnikov in tistimi, ki so povzročili opustošenje.
Izgredi, označeni kot brez primere, so terjali takojšnjo reakcijo oblasti, saj je bilo aretiranih 2400 posameznikov. Macron je bil odločen: “Tisti, ki so povzročili škodo, morajo zanjo plačati.”
Vlada bo zavzela nepopustljivo stališče do “izgrednikov iz skrajno levih obrobnih skupin in številnih prestopnikov,” ki so sprožili nasilje v mestih. Policija, ki je med protesti aretirala množico ljudi in utrpela ranjene med svojimi vrstami, bo pod drobnogledom, saj bodo pristojni analizirali njen odziv. V uličnih spopadih je bilo poškodovanih tudi 1000 policistov. Macron je napovedal sodelovanje z župani pri sprejemanju odločitev za zaščito mest, javnih zgradb in podjetij, ter obljubil podporo podjetjem, ki so utrpela škodo. Kljub obsežnosti nasilja pa za zdaj ni napovedal drastičnih ukrepov, kot sta razglasitev izrednih razmer ali uvedba policijske ure.
Protesti in njihovi povodi
Protesti, ki so v soboto pognali pol milijona ljudi na ulice Francije, so bili odziv na naraščajoče življenjske stroške. K protestom je pozvalo gibanje rumeni jopiči, vendar so ti kmalu prerasli v nasilne spopade s policijo. V mestu Limoges je skupina protestnikov zanetila požar v zgodovinski mestni hiši, zaradi česar se je streha zrušila. Po besedah lokalnega prefekta Mauricea Barateja sta uničeni dve tretjini zunanjosti stavbe. V več mestih, vključno z Marseillom in Lillom, so vandali vdrli v mestne hiše, v Lyonu pa je bil požgan mestni turistični urad, kar je župan Grégory Doucet označil za tragedijo.
V Parizu, Marseillu in drugih mestih so se pojavile skupine izgrednikov, oblečenih v črno z maskami in podkapami, ki so zažigali avtomobile in zgradbe ter plenili trgovine. Policija poroča o obsežnem plenjenju v Lillu, kjer so izgredniki zažgali restavracijo McDonald’s in izropali trgovino Apple. Podžupan Pariza Emmanuel Grégoire je opisal opustošene ulice, kjer so zamaskirani protestniki požigali avtomobile in plenili trgovine. V mestih, kot so Pariz, Marseille, Nica, Nantes, Bordeaux, Limoges, Lille, Toulouse in Strasbourg, so bile oropane številne trgovine, vključno s supermarketi, lekarnami, luksuznimi butiki, trgovinami z oblačili in prodajalnami kozmetike.
Reakcija oblasti in mednarodne reakcije
Francoski minister Sébastien Lecornu je ostro obsodil nasilje in sporočil, da je bilo aretiranih 1200 ljudi, ranjenih pa 150 policistov. Po podatkih notranjega ministrstva se je shodov udeležilo 550.000 ljudi, medtem ko sindikat CGT navaja številko 800.000. Kljub obsežni škodi in nasilnim prizorom so bili protesti povečini mirni, poroča BBC. V sobotnih nemirih je bilo poškodovanih več kot 500 policistov, žandarjev in gasilcev.
Na mednarodnem prizorišču je ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih za nemire okrivil priseljevanje in pozval Francijo, naj poostri migracijska pravila. Na notranjem prizorišču pa nemiri prihajajo po tednih študentskih protestov zaradi pomanjkanja osebja in dotrajanih prostorov v srednjih šolah, kar še poglablja politično negotovost pred volitvami, ki bodo potekale čez pol leta.
V zadnjih tednih so se protestom pridružili tudi člani sindikatov in gibanje rumeni jopiči, ki je od leta 2018 več kot leto dni protestiralo proti naraščajočim življenjskim stroškom, kar je postalo eno najdlje trajajočih protestnih gibanj v francoski zgodovini.
Spletno uredništvo
