Vladni predlog zakona, ki prinaša spremembe in dopolnitve Zakona o zaščiti živali, je sprožil val ogorčenja med zagovorniki pravic živali. Predlog, ki med drugim omogoča kastracijo pujskov brez anestezije in podaljšanje reje kokoši v kletkah do leta 2035, je že izginil s spleta, kar je povzročilo dodaten dvom o namerah vlade. Predlog zakona, ki je bil objavljen danes, je povzročil nemalo razburjenja, saj se zdi, da vlada odvzema zaščito, ki jo je prejšnja vlada skrbno zagotovila.
Kastracija brez anestezije ponovno omogočena
Od začetka leta 2026 je bila kastracija pujskov dovoljena le z uporabo anestezije in analgezije, a novi predlog zakona uvaja možnost kastracije z uporabo anestezije ali analgezije. Odvetnik Gal Gračanin je za časnik Delo pojasnil, da je takšna dikcija zakona tehnično napačna. “Preden bodo poslanci glasovali o zakonu, se bo vlada morala odločiti za ‘ali’ ali ‘in’, ne more pa zapisati obojega,” je dejal Gračanin. Če bo v zakonu ostala beseda “ali”, to pomeni, da bo kirurški poseg na pujskih dovoljen brez anestezije, zgolj z analgetikom, kar pomeni, da bi bil pujsek med rezom tkiv brez zaščite pred bolečino.
V Sloveniji vsako leto kastrirajo približno 140.000 pujskov, pri čemer je več kot 200 rejcev usposobljenih za izvajanje posegov, država pa v celoti sofinancira protibolečinska sredstva. Predsednik Društva AETP, Samo Curk, je poudaril, da bi vlada lahko po nepolnem letu izvajanja odpravila to ureditev. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Zveza evropskih veterinarjev opozarjata, da kirurška kastracija brez anestezije in analgezije ne sme biti dovoljena, saj ni dokazov, da bi bila kastracija pri mlajših pujskih manj boleča.
Podaljšanje baterijske reje kokoši
Državni zbor je 24. julija 2025 podprl prepoved baterijske reje kokoši v kletkah, ki naj bi začela veljati leta 2029 po triinpolletnem prehodnem obdobju. Nova vlada pa zdaj predlaga podaljšanje baterijske reje vse do leta 2035. Društvo za zaščito živali AETP opozarja, da ima skoraj petina milijona slovenskih kokoši le prostor v velikosti A4 lista papirja. To stanje je nesprejemljivo, saj je zaščita živali rezultat prizadevanj ljudi, ki so zbrali skoraj 30.000 podpisov za pobudo.
Predlog sprememb zakona posega tudi v druga področja zaščite živali, kot so označitev mačk, privezovanje psov, financiranje oskrbe živali v zavetiščih in ureditev prehodnih hlevov. Samo Curk je poudaril, da je predlog zakona nestrokoven, škodljiv za živali in predstavlja teptanje volje ljudi. Javnost je pozval, naj se vključi v javno razpravo glede novele zakona in izrazi svoje mnenje. Eurobarometer kaže, da boljšo zaščito rejnih živali podpira 94 odstotkov vprašanih v Sloveniji, pobudo Slovenija proti kletkam pa je do junija 2025 podpisalo 28.757 ljudi.
Spletno uredništvo
