Kako dediščina EPK oblikuje prihodnost Nove Gorice in Gorice

Dediščina Evropske prestolnice kulture (EPK) ni zgolj zaključek enega projekta, temveč skupna odgovornost in ena izmed ključnih razvojnih priložnosti za Novo Gorico, Gorico in širši čezmejni prostor. To je bilo osrednje sporočilo javne razprave o dediščini projekta GO! 2025, ki je pokazala široko soglasje med govorci, strokovno javnostjo, kulturnimi organizacijami ter zainteresiranimi občani: pridobljenega zagona, novih prostorov, povezav, znanja in mednarodne prepoznavnosti ne smemo izgubiti.

Razprava, ki je bila uvod v zadnji krog javnih razprav o dediščini EPK z občani in širšo javnostjo, je potekala v veliki dvorani novogoriške Občinske palače. Zaradi velikega zanimanja in števila razpravljavcev je bila razprava podaljšana.

Zakaj je dediščina EPK pomembna?

Dediščina EPK je strokovno opredeljena in zavezujoča, zato ji Nova Gorica in Gorica že od leta 2024 posvečata velik del javnih in strokovnih aktivnosti. Na to temo sta izšli dve strokovni publikaciji, dediščina pa je vključena v ključne strateške in programske dokumente projekta. Predstavniki različnih področij, vključno z arhitekti, Univerzo v Novi Gorici, mestno občino in zavodom GO! 2025, so v prvem delu razprave spregovorili o svoji vlogi pri nastajanju projekta in oblikovanju novega obdobja somestja.

Vloga arhitekture in univerze

Arhitekt Boštjan Vuga je opozoril, da bi bila Nova Gorica brez projekta EPK danes bistveno drugačna. Brez EPK bi tam, kjer je danes EPK distrikt, še vedno prevladovali promet, skladiščni prostori in nevarni prehodi čez železniško območje, namesto da se tam razvija nov javni, kulturni in urbani prostor. Prof. dr. Saša Dobričič z Univerze v Novi Gorici je poudarila, da se brez EPK Univerza ne bi ponovno tesno povezala s svojo ustanoviteljico in bi se od nje še naprej oddaljevala tako fizično kot vsebinsko.

Kulturno-gospodarska perspektiva

Marino Marsič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Gorici je pozval k dodatni krepitvi dogajanja in ponudbe v EPIC distriktu. Predstavniki novogoriških nevladnih organizacij s področja kulture, kot so MN Dance Company, Društvo goriških humanistov, GONG in zavod Nove prakse, so poudarili, da je EPK pomembno vplival na kakovost, prepoznavnost in domet njihovega dela. Opozorili so, da bi bilo nedopustno, če bi se ta razvojni zagon ustavil zaradi lokalnega nerazumevanja.

Zgodovinski in politični kontekst

Miha Kosovel iz Društva humanistov Goriške je razpravo umestil v širši zgodovinski kontekst nastajanja Nove Gorice. Poudaril je, da se mesto tudi ob svojih začetkih ni gradilo brez težav, vendar ljudje niso obupali, temveč so vztrajali in gradili naprej. Po njegovem mnenju bi bila opustitev dediščine EPK po vsem doseženem kolektivna sramota. Jurij Krpan, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo in umetniški vodja Kapelice, je poudaril, da bo Slovenija na podobno priložnost, kot jo prinaša EPK, čakala še desetletja. Opozoril je, da si tega diskurza ne smejo prisvajati posamezne politične opcije, saj gre za razvojno priložnost širšega prostora.

Priprava na prihodnost

Župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel je poudaril, da priprava dediščine poteka že od leta 2024 in da gre za izpolnjevanje zavez iz prijavne knjige in monitoringa, ki ga spremlja Evropska komisija. Na temo dediščine so bila izvedena številna strokovna izobraževanja, interni posveti in javne razprave. Mag. Marinka Saksida, vodja Oddelka za družbene dejavnosti mestne občine, je predstavila projekte, ki so bili identificirani kot dediščinski projekti že leta 2024, in pojasnila, da evalvacija še poteka.

Mednarodni strokovni program

Mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025, je izpostavila pomen kadrovskih kompetenc, ki jih je prinesel projekt EPK. Predstavila je celoletni mednarodni strokovni program krepitve zmogljivosti Skills2GO, namenjen usposabljanju kulturnih delavcev, ustvarjalcev EPK in projektnih sodelavcev prijavne knjige. Program, ki ga je izvajala Nacionalna šola za kulturno dediščino in dejavnosti iz Italije, je vključeval mednarodne strokovnjake, kot so Luca Dal Pozzolo, Riccardo Tovaglieri, Beatriz Garcia in Alessandro Bollo. Rezultat programa je strokovni priročnik “Skills2GO! Building Competences for Cultural Professionals”, v katerem je poseben del posvečen konceptu dediščine.

Priporočila za nadaljnje ukrepe

Marjan Zahar, predsednik Sveta zavoda GO! 2025 in mestni svetnik, je javno predlagal, da bi bilo smiselno ohraniti delovanje zavoda GO! 2025 zaradi pridobljenih kompetenc, izkušenj in evropskih povezav. Dediščina EPK je zasnovana na treh ravneh: infrastrukturni, programski in podporni. Prva raven je določena že v poročilu monitoringa in obsega območje EPIC-a in Xcentra. Programska in podporna raven bosta izbrani skozi evalvacijo v letu 2026, o tem pa bo v skladu s programsko neodvisnostjo dokončno odločal novi upravitelj dediščine v letu 2027.

Predlagani projekti in razprave

Zavod GO! 2025 je že v prvi strategiji leta 2024 v ocenjevanje programskega potenciala predlagal več projektov, med njimi programe EPICentra, Osmice s povezanimi kulinaričnimi projekti, kot so Okusi brez meja, Xcenter s sklopom medijske umetnosti, Vilo Rafut s projektom Drevesni orkester in festival Od postaje do postaje ob slovenskem kulturnem prazniku. Med podpornimi programi so bili predlagani še platforma GONG, R.o.R. rezidence in festival, GO! Filmska pisarna ter GO! Borderless Opera Lab. V drugi strategiji, leta 2026, je zavod predlagal še Brezmejni festival, ki bi somestju prinesel skupni mestni festivalski okvir ter v promociji in organizaciji povezal nekatere uspešne festivale dediščine EPK.

Priložnost za dolgoročni razvoj

Včerajšnja javna razprava, ki je vključevala javne zavode, nevladne organizacije s področja kulture, mestne svetnike, predstavnike zamejskih organizacij, Javni zavod GO! 2025 in EZTS GO, medije ter širšo javnost, je pokazala, da dediščina EPK v Novi Gorici ni razumljena kot zaključek leta 2025, temveč kot začetek dolgoročnega razvoja. Skupni imenovalec razprave je bil jasen: Nova Gorica in Gorica sta z EPK pridobili izjemno priložnost, ki jo je treba ohraniti, nadgraditi in odgovorno prenesti v prihodnost.

Spletno uredništvo Goriške novice