V predlogu državnega proračuna za leto 2027 je za socialne transferje posameznikom in gospodinjstvom predvidenih približno 330 milijonov evrov manj kot letos. Zmanjšanje, ki predstavlja skoraj 15 odstotkov sredstev, je sprožilo ostre odzive humanitarnih organizacij, opozicije in Fiskalnega sveta. Med postavkami, pri katerih je načrtovanih manj sredstev, so otroški dodatki, denarna socialna pomoč, štipendije, osebna asistenca in starševska nadomestila.
Finančni minister Andrej Šircelj medtem zagotavlja, da bodo vsi, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, še naprej prejemali pripadajoče prejemke.
Toda vprašanje ostaja: kako bo država ob nespremenjenih pravicah prihranila več kot 300 milijonov evrov?
Skoraj 15 odstotkov manj za socialne transferje
Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 predvideva občutno zmanjšanje sredstev, namenjenih neposrednim transferjem posameznikom in gospodinjstvom. Po ugotovitvah Fiskalnega sveta naj bi se ti izdatki v primerjavi z letošnjim letom zmanjšali za približno 330 milijonov evrov oziroma 14,9 odstotka. Gre za eno pomembnejših sprememb v proračunskih načrtih, ki jih bodo obravnavali poslanci državnega zbora.
Po podatkih, ki jih je objavil Dnevnik, je bilo za leto 2027 sprva predvidenih približno 2,27 milijarde evrov za transfere posameznikom in gospodinjstvom. Najnovejši predlog ta znesek znižuje na približno 1,9 milijarde evrov. V primerjavi s pričakovano realizacijo letošnjega leta, ki znaša približno 2,23 milijarde evrov, to pomeni približno 333 milijonov evrov manj.
Takšna razlika je pomembna predvsem zato, ker se socialni transferji izplačujejo na podlagi zakonsko določenih pravic. Njihova skupna višina je odvisna od števila upravičencev, višine posameznih prejemkov in njihovega usklajevanja z inflacijo. Proračunsko znižanje zato samo po sebi še ne pomeni, da bo posameznik prihodnje leto prejemal nižji otroški dodatek ali štipendijo, zahteva pa pojasnilo, kako bodo načrtovani izdatki usklajeni z zakonskimi obveznostmi države.
Prav to vprašanje je v svoji oktobrski oceni proračunskih dokumentov posebej izpostavil Fiskalni svet.
Največje spremembe pri družinah, socialni pomoči in osebni asistenci
Humanitarne in nevladne organizacije so ob pregledu proračunskih postavk opozorile, da so zmanjšanja predvidena na več področjih, ki neposredno vplivajo na finančno varnost gospodinjstev. Po njihovih navedbah bi bilo za otroške dodatke namenjenih 51 milijonov evrov manj oziroma 18,9 odstotka manj kot letos. Pri denarni socialni pomoči je predvideno zmanjšanje za 78 milijonov evrov oziroma 22,3 odstotka.
Za štipendije naj bi bilo namenjenih 20 milijonov evrov manj, kar predstavlja 14,2-odstotno zmanjšanje, za osebno asistenco pa 55 milijonov evrov manj oziroma 17,8 odstotka. Pri starševskih nadomestilih je predvideno zmanjšanje za 83 milijonov evrov oziroma 15,2 odstotka. Skupaj teh pet postavk predstavlja 287 milijonov evrov predvidenega zmanjšanja.
Omenjeni zneski se nanašajo na načrtovano proračunsko porabo, ne na že sprejeto znižanje višine posameznih pravic. Kljub temu so sprožili zaskrbljenost organizacij, ki vsakodnevno delajo z družinami v finančni stiski, invalidi in drugimi ranljivimi skupinami prebivalstva.
Za številna gospodinjstva otroški dodatki, denarna socialna pomoč in štipendije niso zanemarljiv dodatek k prihodkom, temveč pomemben del mesečnega družinskega proračuna. Zato je vprašanje, ali se bodo spreminjali pogoji upravičenosti oziroma obseg pravic, za prejemnike bistveno pomembnejše od samega zmanjšanja proračunskih postavk.
Fiskalni svet opozarja na veliko neskladje
Posebej pomembno opozorilo je v svoji oceni proračunskih dokumentov podal Fiskalni svet. Ta ugotavlja, da vlada predvideva skoraj 15-odstotno zmanjšanje izdatkov za transfere, čeprav proračunske obrazložitve hkrati upoštevajo zakonsko uskladitev prejemkov z inflacijo. Po jesenski napovedi UMAR naj bi inflacija ob koncu letošnjega leta znašala približno 3,7 odstotka.
Če se višina pravic skladno z zakonodajo usklajuje z rastjo cen, skupni izdatki pa se kljub temu občutno zmanjšujejo, je treba razliko pojasniti z drugimi dejavniki. Eden od njih bi lahko bilo manjše število upravičencev, vendar bi morala biti tako velika sprememba podprta z ustreznimi ocenami in predvidenimi ukrepi.
Fiskalni svet je opozoril, da v proračunskih dokumentih ni ustreznih pojasnil, ki bi omogočala zanesljivo presojo načrtovanega zmanjšanja izdatkov. Po njegovih izračunih bi bilo ob nespremenjeni višini pravic za doseganje predvidenih prihrankov potrebno zelo občutno zmanjšanje števila upravičencev do največjih transferjev.
To odpira vprašanje, ali vlada pričakuje spremembe socialnih in gospodarskih razmer, učinkovitejše preverjanje upravičenosti ali posege v obstoječi sistem. Za javnofinančno načrtovanje je bistveno, da so takšne predpostavke jasno predstavljene in preverljive.
Finančni minister: Nikomur ne bomo nič vzeli
Na opozorila se je v petek, 13. novembra, odzval finančni minister Andrej Šircelj. Zagotovil je, da bodo vsi socialni transferji, do katerih so posamezniki upravičeni na podlagi veljavne zakonodaje, tudi v prihodnje izplačani. Po njegovih besedah vlada ne načrtuje zmanjševanja zakonsko zagotovljenih pravic.
Minister je po poročanju STA in 24ur poudaril: »Nikomur ne bomo nič vzeli. Vse pravice so zagotovljene z zakonom in jih bomo tudi izplačali.«
Predvideno zmanjšanje izdatkov je pojasnil z načrtovano racionalizacijo sistema in doslednejšim preverjanjem upravičenosti. Med ukrepi je omenil povezovanje evidenc o dohodkih, premoženju in prebivališču ter preprečevanje morebitnih zlorab socialnih prejemkov.
Po njegovih navedbah naj bi država učinkoviteje izvajala nadzorne mehanizme, ki jih zakonodaja že omogoča. S tem naj bi zagotovila, da sredstva prejmejo tisti, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
Vendar ministrova zagotovila še ne pojasnjujejo v celoti, kako velik del predvidenega prihranka bi bilo mogoče doseči s takšnimi ukrepi. Za presojo njihovega finančnega učinka bi bili potrebni konkretni izračuni in ocene, koliko izplačil naj bi se zaradi učinkovitejšega nadzora dejansko spremenilo.
Nevladne organizacije pozivajo poslance k spremembi proračuna
Predstavniki humanitarnih in nevladnih organizacij so v četrtek, 12. novembra, javno opozorili na predvidena zmanjšanja in poslance pozvali, naj proračunske dokumente spremenijo oziroma zavrnejo, če ne bodo zagotovljena zadostna sredstva za izplačevanje socialnih pravic.
Po njihovem mnenju je posebej problematično, da država predvideva občutno nižje izdatke na področjih, ki so namenjena pomoči socialno najranljivejšim prebivalcem. Opozarjajo, da bi lahko spremembe pogojev upravičenosti ali zmanjševanje dostopa do posameznih oblik pomoči dodatno prizadele gospodinjstva, ki že zdaj težko pokrivajo osnovne življenjske stroške.
Ob tem poudarjajo, da bi se morali socialni prejemki zaradi rasti življenjskih stroškov praviloma usklajevati navzgor. Načrtovana proračunska zmanjšanja zato po njihovem mnenju zahtevajo podrobno javno razpravo in jasne odgovore pristojnih ministrstev.
Pomembno je tudi, da se v razpravi ne enači vseh prejemnikov socialnih transferjev. Med njimi so družine z otroki, študenti, brezposelni, invalidi in starši na starševskem dopustu, pri čemer se pogoji za posamezne pravice bistveno razlikujejo. Spremembe na enem področju zato ne pomenijo nujno enakih posledic za vse skupine.
Opozicija kritična, vlada očitke zavrača
Proračunski načrti so sprožili tudi politično razpravo. V opoziciji opozarjajo, da so predvideni prihranki preveliki, da bi jih bilo mogoče pojasniti zgolj z administrativnimi izboljšavami in učinkovitejšim nadzorom. Po njihovem mnenju bi morala vlada pred sprejetjem proračuna predstaviti konkretne ukrepe in njihove posledice.
Predstavnica Levice Asta Vrečko je bila v petkovem odzivu posebej kritična do načrtovanih zmanjšanj, medtem ko je finančni minister očitke o poseganju v socialne pravice zavrnil. Poudaril je, da vlada ne namerava zmanjševati prejemkov tistim, ki izpolnjujejo zakonske pogoje.
Različni odzivi kažejo, da razprava ni omejena zgolj na vprašanje višine proračunskih postavk, temveč tudi na zaupanje v izvedljivost načrtovanih ukrepov. Za prejemnike socialnih transferjev je bistveno, ali bodo pogoji za pridobitev pravic ostali enaki in ali bo država zagotovila dovolj sredstev za vse zakonsko upravičene zahtevke.
Prav zato bo pomembno spremljati nadaljnjo parlamentarno obravnavo proračuna in morebitne zakonske spremembe, ki bi lahko vplivale na sistem socialnih prejemkov.
Kaj to pomeni za družine, študente in invalide?
Za zdaj ni podlage za sklepanje, da se bodo otroški dodatki, štipendije ali druga nadomestila vsem upravičencem prihodnje leto samodejno znižali. Proračunski načrt določa predvideno skupno porabo, medtem ko pravice posameznikov izhajajo iz zakonov in odločb pristojnih organov.
To pa ne pomeni, da so opozorila nepomembna. Če država načrtuje bistveno manjšo porabo ob nespremenjeni višini prejemkov, mora biti jasno, na podlagi katerih predpostavk pričakuje zmanjšanje števila izplačil oziroma upravičencev. Brez takšnih pojasnil ostaja težko oceniti, kako realističen je predlagani proračun.
Posebej občutljivo je področje denarne socialne pomoči, saj gre za prejemek, namenjen ljudem, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Podobno velja za osebno asistenco, ki številnim invalidom omogoča večjo samostojnost, ter za štipendije in družinske prejemke, ki pomagajo pri kritju stroškov otrok in izobraževanja.
V prihodnjih tednih bo zato ključno, ali bo vlada pred poslanci in javnostjo predstavila podrobne izračune, ki utemeljujejo načrtovanih 330 milijonov evrov manj izdatkov. Le tako bo mogoče presoditi, ali gre za uresničljive prihranke zaradi učinkovitejšega delovanja sistema ali pa bodo za doseganje zastavljenih številk potrebne tudi vsebinske spremembe.
Dejstvo je, da predlog proračuna za leto 2027 predvideva približno 330 milijonov evrov manj za socialne transferje. Prav tako je dejstvo, da vlada zagotavlja nadaljnje izplačevanje vseh zakonsko priznanih pravic. Med tema dvema trditvama pa ostaja vprašanje, na katero bo treba pred dokončno potrditvijo proračuna odgovoriti z jasnimi in preverljivimi številkami.
Spletno uredništvo
