Francijo pred predsedniškimi volitvami leta 2027 pretresa razprava o prihodnosti javnega sektorja. Politiki od sredine do skrajne desnice napovedujejo obsežno zmanjševanje števila javnih uslužbencev, pri čemer nekateri obljubljajo ukinitev več sto tisoč delovnih mest. Najdlje gre Éric Zemmour, ki predlaga zmanjšanje za kar 800.000 zaposlenih, Bruno Retailleau pa govori o 400.000 delovnih mestih manj.
Pomembno vlogo v njihovih načrtih ima umetna inteligenca, ki naj bi prevzela del administrativnih nalog. Toda nekdanja francoska premierka Élisabeth Borne opozarja, da politično tekmovanje v napovedovanju odpuščanj ne daje odgovora na vprašanje, kako bodo v prihodnje delovale šole, bolnišnice in druge javne ustanove.
Predsedniška kampanja se spreminja v razpravo o zmanjševanju države
Čeprav bodo francoske predsedniške volitve šele prihodnje leto, kandidati že predstavljajo svoje načrte za preoblikovanje javne uprave. V ospredje prihaja vprašanje, koliko ljudi naj država zaposluje in ali je mogoče javne storitve zagotavljati z bistveno manjšim številom zaposlenih.
Razprava se je dodatno zaostrila v četrtek, 12. novembra, na dogodku, ki ga je Franceinfo organiziral o prihodnosti javnih storitev. Predstavniki različnih političnih skupin so predstavili načrte za zmanjšanje števila zaposlenih, pri čemer se predlogi razlikujejo tako po obsegu kot po načinu izvedbe.
Po poročanju francoskega časnika Le Monde se zaveze o zmanjševanju javnega sektorja pojavljajo med politiki sredine, desnice in skrajne desnice. Levica nasprotno zagovarja dodatno zaposlovanje na področjih, kjer javne ustanove že občutijo kadrovske težave.
Razprava zato ni zgolj vprašanje proračunskih prihrankov. V njenem središču je tudi odločitev, kakšno vlogo naj ima država pri zagotavljanju zdravstva, izobraževanja, socialnih storitev in drugih dejavnosti, od katerih so odvisni milijoni prebivalcev.
Zemmour predlaga 800.000 delovnih mest manj
Najobsežnejše zmanjšanje javnega sektorja zagovarja Éric Zemmour, predstavnik skrajno desne stranke Reconquête. Njegov predlog predvideva ukinitev kar 800.000 delovnih mest v javnem sektorju.
Zemmour meni, da ima Francija preobsežno birokracijo in da bi bilo mogoče številne naloge opravljati učinkoviteje. Med predvidenimi ukrepi omenja neobnavljanje delovnih mest ob upokojevanju zaposlenih in nepodaljševanje nekaterih pogodb za določen čas.
Pomemben del njegovega razmišljanja temelji na uporabi umetne inteligence. Po njegovem prepričanju bi lahko sodobne tehnologije omogočile, da javna uprava z manj zaposlenimi opravi enako ali celo več dela.
Toda natančna izvedba takšnega zmanjšanja ostaja odprto vprašanje. Zemmour ni podrobno pojasnil, katere službe bi bile najbolj prizadete, koliko delovnih mest bi izginilo na posameznih področjih in kako bi država zagotovila nemoteno izvajanje storitev.
Prav odsotnost podrobnega načrta je sprožila pomisleke, saj zmanjšanje števila zaposlenih v tako velikem obsegu ne bi vplivalo le na upravne urade, temveč bi lahko poseglo tudi v delovanje širšega javnega sektorja.
Retailleau računa na umetno inteligenco in odhode v pokoj
Predstavnik konservativne stranke Republikanci Bruno Retailleau je svoje načrte v zadnjih mesecih še razširil. Sprva je govoril o zmanjšanju za približno 200.000 zaposlenih, zdaj pa napoveduje do 400.000 delovnih mest manj.
Njegov pristop temelji predvsem na neobnavljanju delovnih mest ob upokojevanju in povečani uporabi umetne inteligence. Retailleau ocenjuje, da bi lahko tehnologija omogočila zmanjšanje potrebe po približno 300.000 administrativnih delovnih mestih.
Posebej izpostavlja bolnišnice, kjer po njegovem mnenju prevelik delež zaposlenih opravlja administrativne naloge. Del dela, povezanega z dokumentacijo in organizacijo, naj bi prevzeli digitalni sistemi, zaposleni pa bi se lahko v večji meri posvetili neposrednemu delu s pacienti.
Takšna zamisel odpira tudi vprašanje, koliko administrativnih nalog je dejansko mogoče avtomatizirati in kakšno dodatno usposabljanje bi zaposleni potrebovali. Zmanjševanje birokracije lahko olajša delo zdravstvenih ustanov, vendar samo po sebi še ne zagotavlja, da bo na voljo več zdravstvenega osebja.
Retailleau je že oktobra predstavil širši načrt javnofinančnih prihrankov v višini 197 milijard evrov v petih letih. Z zmanjševanjem števila javnih uslužbencev želi prispevati k omejevanju javne porabe in znižanju proračunskega primanjkljaja.
Zmanjševanje števila zaposlenih zagovarjajo tudi politiki sredine
Predlogi o krčenju javnega sektorja niso omejeni na desnico. Nekdanji francoski premier Gabriel Attal, ki prihaja iz predsedniške stranke Renaissance, predlaga načrt prostovoljnih odhodov, s katerim bi se število zaposlenih zmanjšalo za približno 100.000.
Nekdanji premier Édouard Philippe, vodja stranke Horizons, zagovarja zmanjšanje za 250.000 delovnih mest v petih letih. Njegov načrt temelji na tem, da država ne bi nadomestila približno tretjine zaposlenih, ki bi se upokojili.
Tudi drugi predstavniki desnice predlagajo podobne ukrepe. Župan Cannesa David Lisnard govori o zmanjšanju za več kot 400.000 delovnih mest, pri čemer bi del zaposlenih prerazporedili na naloge, povezane z neposrednim izvajanjem javnih storitev.
V Nacionalnem zboru Marine Le Pen medtem zagovarjajo načrt, po katerem država ne bi ponovno zapolnila približno 223.000 delovnih mest.
Čeprav se številke razlikujejo, je skupna značilnost teh predlogov prepričanje, da je mogoče z organizacijskimi spremembami, digitalizacijo in zmanjšanjem administracije omejiti javno porabo. Razlike se pojavljajo predvsem pri vprašanju, koliko delovnih mest bi ukinili in katere naloge bi morala država še naprej opravljati sama.
Nekdanja premierka opozarja: Kdo bo potem delal v šolah in bolnišnicah?
V razpravo je v petek posegla nekdanja francoska premierka in ministrica za izobraževanje Élisabeth Borne. Za Franceinfo je opozorila, da tekmovanje med predsedniškimi kandidati v napovedovanju čim večjega števila ukinjenih delovnih mest ni ustrezen način načrtovanja prihodnosti javnega sektorja.
Po njenem mnenju bi morali politiki najprej pojasniti, katere naloge država opravlja in koliko zaposlenih je potrebnih za njihovo izvajanje. Opozorila je, da je med približno 2,5 milijona zaposlenimi v državni javni službi veliko ljudi, ki opravljajo naloge na področju varnosti, izobraževanja in drugih ključnih dejavnosti.
Ob tem je izpostavila šolstvo, kjer zaposleni že danes opozarjajo na organizacijske in kadrovske težave. Po njenem mnenju je treba pred napovedovanjem zmanjševanja števila zaposlenih razumeti, kakšno delo ti dejansko opravljajo in katere naloge bi bilo mogoče poenostaviti.
Borne je opozorila tudi na razkorak med političnimi pričakovanji glede umetne inteligence in dejanskim stanjem digitalne opreme v številnih javnih ustanovah. Po njenih besedah se nekateri zaposleni še vedno spoprijemajo z zastarelimi računalniškimi sistemi, ki jim delo otežujejo, namesto da bi ga pospeševali.
Umetna inteligenca lahko pomaga, vendar odpira tudi nova tveganja
Zagovorniki tehnološke prenove javne uprave poudarjajo, da bi umetna inteligenca lahko prevzela del ponavljajočih se opravil, pomagala pri obdelavi dokumentacije in skrajšala administrativne postopke. Takšna uporaba tehnologije bi lahko zaposlenim omogočila več časa za zahtevnejše naloge in neposredno delo z ljudmi.
Toda strokovnjaki opozarjajo, da avtomatizacija ni enostavna zamenjava za zaposlene. Uvajanje novih sistemov zahteva vlaganja, usposabljanje, ustrezno varovanje osebnih podatkov in jasna pravila glede odgovornosti za sprejete odločitve.
Francoski kolektiv Le Sens du service public je že oktobra opozoril, da lahko nepremišljena digitalizacija oteži dostop do javnih storitev. Posebej ranljivi so starejši, ljudje brez ustreznega digitalnega znanja in prebivalci območij, kjer je osebni dostop do upravnih služb že omejen.
Če bi država hkrati zmanjševala število zaposlenih in ukinjala fizične storitve, bi se lahko del prebivalcev znašel pred dodatnimi ovirami. Zato razprava o umetni inteligenci ni samo tehnološka, temveč tudi socialna in organizacijska.
Ali gre za izvedljive načrte ali predvolilne obljube?
Francoski zgodovinar Émilien Ruiz, ki raziskuje zgodovino javne uprave, opozarja, da bi morali kandidati poleg številk jasno predstaviti tudi konkretne javne politike, ki jih želijo spremeniti.
Po njegovem mnenju samo napovedovanje zmanjšanja števila zaposlenih ne pove dovolj o prihodnji organizaciji države. Če politiki zagovarjajo manjši javni sektor, bi morali pojasniti, katere storitve nameravajo omejiti, prenesti na druge izvajalce ali organizirati drugače.
Takšno vprašanje je pomembno tudi za presojo predlaganih prihrankov. Manj zaposlenih lahko pomeni nižje izdatke za plače, vendar je treba upoštevati tudi stroške novih informacijskih sistemov, morebitnih reorganizacij in posledic za dostopnost storitev.
V prihodnjih mesecih bodo morali kandidati svoje predloge podrobneje utemeljiti. Francoski volivci bodo namreč odločali ne le o tem, koliko naj država porabi, temveč tudi o tem, kakšne javne storitve želijo in kako naj bodo dostopne.
Razprava o stotisočih delovnih mestih je tako postala eno od pomembnih vprašanj francoske predsedniške kampanje. Umetna inteligenca se pri tem pojavlja kot obljuba večje učinkovitosti, vendar ostaja odprto, koliko napovedanih sprememb je dejansko izvedljivih in kakšne posledice bi imele za prebivalce.
Spletno uredništvo
