Saga okoli imenovanja nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za Sahel se je zaključila z umikom njene nominacije. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v nedeljo zvečer Fajonovo obvestila, da je zaradi nasprotovanja slovenske vlade in pritiska Evropske ljudske stranke njeno kandidaturo umaknila. Informacijo je danes za Slovensko tiskovno agencijo potrdila tudi sama Fajonova.
Premier Janez Janša je medtem na družbenem omrežju X sporočil, da je s tem “sage v zvezi z imenovanjem Tanje Fajon konec”, potem ko je zunanji minister Tone Kajzer ocenil, da je veljavnost njene nominacije vprašljiva.
Ministrstvo: Postopek ni bil izveden v skladu s pristojnostmi
V središču spora je način, kako je bila kandidatura sploh vložena. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v poročilu, ki ga je v petek obravnavala vlada, ugotovilo, da nominacije ni podala vlada Roberta Goloba kot pristojni organ, temveč generalna sekretarka ministrstva, ki je bila neposredno podrejena takratni ministrici Tanji Fajon.
Na ministrstvu so zapisali, da gre za »očitno delovanje mimo oziroma onkraj zakonskih pristojnosti in pooblastil«, saj o kandidaturi pristojni organ ni odločal. Po neuradnih informacijah je zunanji minister Tone Kajzer o ugotovitvah ministrstva obvestil tudi Kajo Kallas in jo opozoril, da kandidatka ne uživa podpore slovenske vlade ter da postopek po oceni ministrstva ni spoštoval načel integritete in preglednosti.
Izbrana kot najbolj kvalificirana kandidatka
Kljub zapletom je Kaja Kallas konec junija države članice obvestila, da je bila Tanja Fajon po opravljenem izbirnem postopku izbrana kot najbolj kvalificirana kandidatka za položaj posebne predstavnice EU za Sahel.
Imenovanje pa je zahtevalo še potrditev držav članic v Svetu EU. Zaradi nasprotovanja Slovenije je bil predlog že dvakrat umaknjen z dnevnega reda odbora stalnih predstavnikov držav članic, kar je nakazovalo, da soglasja ne bo mogoče doseči.
Po najnovejšem razvoju dogodkov se je Kallasova odločila kandidaturo umakniti, s čimer se je postopek tudi formalno končal.
Fajonova: Prevladala je dnevna politika
Tanja Fajon je po potrditvi umika nominacije izrazila razočaranje nad razpletom. Po njenem mnenju je Slovenija izgubila pomembno priložnost za okrepitev svojega vpliva v evropski diplomaciji.
Poudarila je, da bi morale evropske institucije pri imenovanjih presojati predvsem strokovne reference, izkušnje in rezultate kandidatov, ne pa popuščati političnim pritiskom posameznih nacionalnih vlad. Opozorila je tudi, da je bila v evropskih prestolnicah osebno politično diskreditirana.
Fajonova vztraja, da je bila prijava izvedena na enak način kot pri drugih primerljivih kandidaturah ter da je bil postopek zakonit in pregleden. Ob tem je dejala, da je o kandidaturi zunanjega ministra Toneta Kajzerja obvestila že na dan primopredaje poslov, ko ji je po njenih besedah zagotovil podporo.
SD: To ni zmaga Slovenije, ampak politični revanšizem
Na dogajanje so se ostro odzvali tudi v Socialnih demokratih. V sporočilu za javnost so zapisali, da vlada Janeza Janše ni dosegla zunanjepolitičnega uspeha, temveč politični revanšizem, ki je po njihovem mnenju škodoval ugledu, vplivu in interesom Republike Slovenije.
Prepričani so, da je vlada uporabila politični in diplomatski aparat za preprečitev imenovanja nekdanje ministrice predvsem zato, ker prihaja iz opozicijske stranke. Po njihovem mnenju države, ki razumejo pomen diplomacije, podpirajo svoje kandidate za pomembne mednarodne položaje, slovenska vlada pa je storila nasprotno.
V SD menijo, da Slovenija od razpleta nima nobene koristi, politično zadovoljstvo pa po njihovih besedah prinaša zgolj obračunavanje z domačo politično nasprotnico. Zato ocenjujejo, da ne gre za zmago Slovenije, temveč za zmago notranjepolitičnih interesov nad državnim interesom.
Primer bo še odmeval
Čeprav je z umikom kandidature postopek formalno zaključen, politični odzivi še zdaleč niso potihnili. Vlada vztraja, da je šlo za vprašanje zakonitosti postopka nominacije in spoštovanja pristojnosti državnih organov, medtem ko Fajonova in njena stranka poudarjata, da je Slovenija zaradi notranjepolitičnih sporov izgubila pomemben položaj v evropski diplomaciji.
Primer tako ostaja še ena od odmevnejših političnih zgodb, ki odpira vprašanja o razmerju med notranjo politiko, delovanjem državnih institucij in zastopanjem slovenskih interesov v Evropski uniji.
Spletno uredništvo
