Janševa napoved o rezih v nevladni sektor odpira vprašanje: Kdo bo plačal ceno – gasilci, upokojenci, športniki in humanitarci?

Udarno vprašanje pred volitvami: ali bi “zapiranje pipic” pomenilo manj denarja tudi za gasilce, upokojenska društva, humanitarce in šport?

Ko Janez Janša govori o “nevladnikih” in napoveduje, da bo po volitvah »zaprl pipice«, se razprava hitro spremeni v ideološki spopad. A v Sloveniji je izraz “nevladne organizacije” veliko širši od nekaj najbolj izpostavljenih aktivističnih skupin. Nevladni sektor zajema tudi prostovoljna gasilska društva, organizacije upokojencev, humanitarne mreže, planinska in športna društva – torej organizacije, ki so v številnih krajih praktično del osnovne infrastrukture skupnosti.

Zato Janševa napoved odpira zelo konkretno dilemo: če volivci izvolijo SDS in stranka izpelje načrt “zapiranja pipic”, bodo lahko posledice občutile tudi organizacije, ki jih ljudje običajno ne povezujejo s politiko, ampak s pomočjo, varnostjo in solidarnostjo?

Na nedavnem pogovornem večeru v Mengšu je Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), zbranim podpornikom in volivcem napovedal, da bo po volitvah, predvidenih 22. marca, ena prvih prioritet njegove stranke zapiranje finančnih virov nevladnim organizacijam. Kritičen je bil tudi do vlade Roberta Goloba in izrazil željo po oblikovanju koalicije, ki bi imela ustavno večino. Medtem ko je Janša razkril svoje načrte, se je na njegove izjave ostro odzvala znana aktivistka Nika Kovač, ki je njegove besede označila za nepoštene.

V polni dvorani mengeškega Špas teatra, ki je gostila okoli 400 Janševih podpornikov, je Janša izrazil prepričanje, da bo po volitvah mogoče oblikovati ustavno večino. Dejal je: “Slovenska demokratska stranka ne bo sestavljala manjšinskih vlad, ne bo sestavljala kriznih vlad, kot jih je že in potem plačevala ceno za to.” Kljub temu, da je do volitev še nekaj časa, je Janša že zdaj jasen glede prve poteze po morebitni zmagi.

“Nevladniki, to je politična paravojska levice,” je dejal. “Prva stvar, ki jo je treba narediti po volitvah je to, da se zaprejo pipice. Potem naj zaradi mene kolesarijo cele dneve.”

Njegove besede so sprožile odziv pri Niki Kovač, ki je zapisala:

“Mislim, da se lahko potem Janez Janša kar samoukine. Zato, ker vemo, da že leta mreža okoli njegove stranke in strankarski aparat dobivata milijone iz Madžarske, ki so pač nepojasnenjeni.”

“Nevladniki” niso ena skupina: v Sloveniji to pomeni tudi gasilce, upokojence, planince, šport in humanitarce

Ko politiki govorijo o “nevladnikih”, javnost pogosto najprej pomisli na nekaj bolj vidnih aktivističnih organizacij. A nevladni sektor v Sloveniji je veliko širši in zajema tisoče društev in zvez, ki so del vsakdanjega delovanja lokalnih skupnosti – od varnosti, socialne pomoči in solidarnosti, do kulture, športa in rekreacije.

Zato ima vsaka napoved o “zapiranju pipic” potencial, da se posredno dotakne tudi organizacij, ki jih velika večina ljudi doživlja kot družbeno koristne ali celo nujne.

Med najbolj razširjene nevladne mreže pri nas sodi Gasilska zveza Slovenije, ki po svojih podatkih povezuje več kot 1.300 prostovoljnih gasilskih društev, kar jo uvršča med največje prostovoljske organizacije v državi.

Gre za mrežo, ki je ob poplavah, požarih in drugih nesrečah pogosto prva na terenu – in v javnosti uživa izjemno zaupanje. Prav zato se marsikdo sprašuje, ali Janševa izjava cilja le na ožji del nevladnega sektorja ali na širši rez, ki bi lahko prizadel tudi prostovoljske strukture.

Podobno velike številke ima ZDUS – Zveza društev upokojencev Slovenije, ki po javno dostopnih navedbah združuje okoli 200.000 članov ter preko 500 društev po Sloveniji. 
To niso zgolj “društva za druženje”, ampak v številnih občinah pomemben del socialne mreže, organiziranja aktivnosti, pomoči in povezovanja starejših.

Tudi humanitarne organizacije so izrazito razvejane: Rdeči križ Slovenije ima široko terensko mrežo, podobno pa velja za Slovensko karitas, ki deluje prek več sto lokalnih točk in se opira na tisoče prostovoljcev.

Na področju rekreacije in prostovoljnega vzdrževanja infrastrukture izstopa tudi Planinska zveza Slovenije, ki združuje približno 60.000 članov in več kot 280 planinskih društev.

Skupni imenovalec teh organizacij ni politika, ampak prostovoljstvo in delo za skupnost. Tovrstne organizacije niso politična “paravojska”, temveč pogosto hrbtenica lokalnega družbenega življenja, kjer članarine, razpisi in projektna sredstva omogočajo delovanje, prostovoljci pa izvajajo storitve, ki jih javni sistem sam težko pokrije.

Prostovoljstvo v številkah: več kot 8,5 milijona ur dela v enem letu

Velik del nevladnega sektorja temelji na prostovoljstvu, ki v Sloveniji predstavlja izjemno velik družbeni kapital. Po podatkih Skupnega poročila o prostovoljstvu je bilo v letu 2024 v Sloveniji aktivnih 203.786 prostovoljcev, ki so skupaj opravili več kot 8,5 milijona prostovoljskih ur.

To je obseg, ki kaže, da gre za sistem, ki dopolnjuje javne storitve in pomaga skupnostim pri odzivu na socialne stiske, nesreče, izredne vremenske dogodke ter pri vsakdanji pomoči starejšim in ranljivim. V praksi to pomeni, da “nevladni sektor” v mnogih primerih ni luksuz, ampak operativna mreža, ki deluje takrat, ko je najbolj potrebno.

V tem kontekstu Janševa napoved odpira vprašanje, kako široko je imel v mislih pojem “nevladniki” in ali se bodo morebitne omejitve financiranja dotaknile tudi organizacij, ki so v Sloveniji praviloma razumljene kot skupno dobro.

Politična situacija in načrti za prihodnost

Janša ni razkril, katere stranke bi lahko sodelovale z SDS, vendar je omenil, da se koalicije oblikujejo po volitvah. Kljub temu je jasno, da SDS ne namerava vladati za vsako ceno, ampak išče podporo za stabilno vlado z ustavno večino.

Janša je bil tudi kritičen do nekaterih ključnih projektov trenutne vlade, kot so dolgotrajna oskrba, najemna stanovanjska shema in pokojninska reforma, ki po njegovem mnenju ni bila ustrezno izvedena. Prav tako je kritiziral nekatere ključne kadre Golobove vlade, kot je minister za delo, ter šefa Slovenskega državnega holdinga.

Reakcije na Janševe izjave

Na drugi strani je premier Robert Golob medtem organiziral delovno kosilo z voditelji osmih strank, vključno z nekaterimi neparlamentarnimi strankami, kar nakazuje na prizadevanja za širšo politično podporo in povezovanje.

Janševa napoved o zapiranju finančnih virov nevladnikom je sprožila razprave in delila mnenja javnosti. Medtem ko del podpornikov SDS izjavo razume kot obljubo “čiščenja politično motiviranih struktur”, drugi opozarjajo, da tako široka oznaka, kot je “nevladniki”, vključuje tudi organizacije, brez katerih bi bila Slovenija bolj ranljiva — tako socialno kot pri zaščiti in reševanju.

Janševe besede v Mengšu niso bile naključna provokacija, ampak napoved konkretnega političnega ukrepa. A ker so nevladne organizacije v Sloveniji tudi gasilci, upokojenska društva, humanitarci, planinci in športna društva, je vprašanje za volivce bistveno bolj praktično, kot se morda zdi na prvi pogled.

Če bo SDS res “zapirala pipice”, bo morala pred volitvami jasno povedati: kateri del nevladnega sektorja želi odrezati od financiranja in kako bo to zakonsko izvedla, ker bodo pod isto oznako končale tudi organizacije, ki jim ljudje vsak dan zaupajo varnost, pomoč in solidarnost.

Spletno uredništvo