Izgubljeno spoštovanje do hrane: Slovenci letno zavržemo na tisoče ton hrane
Lansko leto so slovenska gospodinjstva zavrgla osupljivih 168.318 ton hrane, kar pomeni dva odstotka več kot leto poprej. To pomeni povprečno 79 kilogramov zavržene hrane na prebivalca, od česar je skoraj dve petini še povsem užitne.
Alenka Dujanović iz Ekologov brez meja je za 24ur.com opozorila, da to kaže na izgubljeno spoštovanje do hrane:
“Hrana je postala samoumevna – vedno dosegljiva, pogosto poceni in zato tudi brez prave vrednosti v naših očeh.”
Vse to se dogaja, medtem ko svetovni prebivalci vsak dan zavržejo več kot milijardo obrokov, medtem ko več kot 730 milijonov ljudi živi v lakoti, opozarja poročilo Združenih narodov.
Odpadna hrana ni le izguba hrane, temveč tudi virov in energije, porabljene za njeno proizvodnjo. Njeno odlaganje prispeva do deset odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar je petkrat več kot izpusti letalski sektor. V vročih državah so zabeležili več živilskih odpadkov na prebivalca, kar pripisujejo pomanjkanju rešitev za hlajenje in konzerviranje, kar še poslabša podnebno krizo.
Ekonomika zavržene hrane
Raziskava v okviru projekta LIFE IP Care4Climate razkriva, da povprečno slovensko gospodinjstvo tedensko zavrže več kot dva kilograma hrane, kar pomeni izgubo do pet evrov na teden. Letno to pomeni na tisoče ton hrane in več deset milijonov evrov, ki končajo v smeteh. Vsak kilogram zavržene hrane pomeni izgubo številnih virov – od zemlje in vode do energije in človeškega dela.
Kot ponazori Dujanovićeva, poraba vode za proizvodnjo hrane je izjemna: za kozarec mleka porabimo 200 litrov vode, za en sam hamburger pa kar 2400 litrov – toliko kot pri 75 prhanjih. Zavržena hrana pomeni izgubo teh virov, kar je odsev neučinkovite rabe naravnih virov.
Ogljični odtis hrane
Hrana nosi ogljični nahrbtnik, ki ga je mogoče zmanjšati s preprostimi odločitvami. Na ogljični odtis vplivajo izvor, stopnja predelave in transport hrane. Živalska hrana in mlečni izdelki imajo praviloma največji ogljični odtis zaradi krme, vode in energije ter metana, ki ga proizvajajo živali.
Ekologi brez meja svetujejo, da se odločamo za čim bolj rastlinsko, lokalno in sezonsko hrano, kar zmanjšuje ogljični odtis. Sveža in minimalno predelana živila so okolju prijaznejša izbira.
Rešitve za zmanjšanje zavržene hrane
Prebivalci Slovenije so lani zavrgli več hrane doma kot v katerem koli drugem sektorju. Dobra načrtovanja prehrane, ki vključujejo vse družinske člane, lahko pomagajo zmanjšati količino zavržene hrane. Pomembno je, da pripravimo tedenski jedilnik, sestavimo nakupovalni seznam in pravilno shranjujemo hrano.
Dujanovićeva poudarja pomen psihološkega lastništva hrane. Ko hrano pripravljamo sami ali jo celo pridelamo, smo nanjo bolj čustveno navezani in je redkeje zavržemo. To nas opominja, da hrana ni samoumevna, ampak rezultat časa, znanja in truda.
Ekologi brez meja poudarjajo, da zmanjšanje zavržene hrane zahteva sistemske premike v kmetijstvu, trgovinah, gostinstvu in drugih sektorjih. Brez enotnega, obveznega in metodološko poenotenega spremljanja količin odpadne hrane bodo ukrepi težko učinkoviti.
Spletno uredništvo Naša Primorska
