V prizadevanju za večjo učinkovitost in prihranke pri izvedbi referendumov je civilna iniciativa Glas ljudstva zasnovala zakonodajni predlog, ki predvideva uvedbo dveh stalnih referendumskih dni na leto. Prva nedelja v aprilu in prva nedelja v oktobru naj bi postali dnevi, ko bi državljani odločali o vseh pobudah, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za izvedbo referenduma.
Predlog vključuje tudi možnost posvetovalnega referenduma na pobudo 10.000 volivcev, kar naj bi pripomoglo k večji participaciji državljanov. Predstavniki iniciative so svoj predlog že poslali vsem parlamentarnim strankam, pri čemer poudarjajo, da bi redni referendumski dnevi omogočili boljšo organizacijo in preprečili politične kalkulacije glede datuma izvedbe.
Prihranki in rednost
Dušan Keber, predstavnik iniciative Glas ljudstva, je na novinarski konferenci poudaril, da bi redni referendumski dnevi lahko znatno zmanjšali stroške, povezane z organizacijo referendumov. “Stroški enega referenduma danes znašajo približno sedem milijonov evrov. Če imamo štiri referendume na leto, to pomeni 28 milijonov evrov. Z uvedbo dveh stalnih referendumskih dni bi prihranili več kot 10 milijonov evrov,” je pojasnil Keber. Po njegovih besedah bi združitev vseh referendumov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, v en dan prinesla rednost in zmanjšala finančne obremenitve.
Redni referendumski dnevi bi po mnenju Kebrov omogočili državljanom, da se prilagodijo in načrtujejo svoje obveznosti glede na te dneve neposrednega odločanja. “Državljani bi spoznali, da sta to dneva, ko lahko neposredno odločajo, kar bi lahko prispevalo k večji volilni udeležbi in zagotovitvi kvoruma,” je dejal Keber. Iniciativa Glas ljudstva se pri oblikovanju predloga zgledovala po Švici, kjer imajo štiri referendumske dneve na leto, kar po njihovem mnenju spodbuja aktivno državljansko udeležbo.
Posvetovalni referendum kot orodje za državljane
Katarina Rotar, predstavnica iniciative, je izpostavila pomembnost uvedbe posvetovalnega referenduma na predlog volivcev. “Trenutno lahko volivci odločajo le o zakonih, ki jih želijo zavrniti. Posvetovalni referendum pa omogoča poslancem, da se posvetujejo z ljudstvom o izbranih temah, medtem ko druge ignorirajo,” je pojasnila Rotar.
Predlagajo, da bi lahko volivci z zbranimi 10.000 overjenimi podpisi določili posvetovalni referendum na katero koli temo, ki ni v nasprotju z ustavo ali človekovimi pravicami. Po njenem mnenju bi to omogočilo široko javno razpravo o pomembnih temah, ki so pogosto potisnjene na obrobje ali hitro odločene za zaprtimi vrati. Primeri takšnih tem so vprašanja o jedrski elektrarni JEK 2, članstvu v NATO ali nakupih orožja.
Poziv parlamentarnim strankam
Iniciativa Glas ljudstva je svoj predlog že naslovila na vse parlamentarne stranke in jih pozvala k podpori. Jaša Jenull, še en predstavnik iniciative, je poudaril, da bi moral biti zakon sprejet čim prej, da bi že jeseni lahko imeli prvi referendumski dan.
“Verjamemo, da bi sprejem tega zakona v najkrajšem možnem času omogočil državljanom še večjo vključenost v demokratične procese,” je zaključil Jenull.
Spletno uredništvo
