Direkcija brez dovoljenja posegla v Ledavo: Grožnja ekosistemu?
V začetku avgusta so vzdrževalna dela na reki Ledavi vznemirila lokalno skupnost, saj je Direkcija RS za vode začela s posegi brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odstranjevanje obrežne vegetacije je sprožilo vprašanja o vplivih na ekosistem in varovanje narave. Zdaj se Direkcija sooča z notranjim pregledom, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na možne posledice. Zakaj je do tega prišlo in kaj to pomeni za prihodnost naravne dediščine?
Postopek brez mnenja naravovarstvenikov
Direkcija RS za vode je začela dela na 1600 metrov dolgem odseku reke Ledave, od vtoka iz Centralne čistilne naprave Lendava do mostu pri hotelu Lipa. Kljub naravovarstvenemu statusu območja niso pridobili mnenja Zavoda za varstvo narave, kar bi bilo potrebno zaradi zaščite ekosistema. Direkcija je pojasnila, da je do napake prišlo zaradi “administrativne pomanjkljivosti v postopku preverjanja varovanih območij”. Dela so po ugotovitvi napake takoj ustavili.
Direkcija RS za vode je priznala, da pred začetkom del niso pridobili potrebnega mnenja zavoda, saj je prišlo do administrativne napake.
Trenutno na Direkciji izvajajo notranji pregled okoliščin, da bi ugotovili, kje je prišlo do napake. Cilj je izboljšati nadzor in preverjanje skladnosti postopkov. Direkcija obljublja, da bo ravnala v skladu z ugotovitvami in usmeritvami pristojnih institucij ter ostala zavezana zakonitemu in odgovornemu delovanju.
Ekološke posledice in naravovarstvena opozorila
Ekologinja Polona Pengal je izrazila zaskrbljenost zaradi začetka del brez soglasja naravovarstvenih institucij. Opozorila je, da bi predhodno sodelovanje Zavoda za varstvo narave lahko zagotovilo manj invazivne metode odstranjevanja vegetacije. Drevesa in obrežna vegetacija so ključnega pomena za zaščito reke, saj korenine preprečujejo erozijo, drevesa pa zagotavljajo senco, kar vpliva na temperaturo vode.
“Obrežna vegetacija je za reko podobno pomembna kot koža za človeka,” je dejala Pengal.
Odstranjevanje vegetacije vpliva na stabilnost rečnih brežin in lahko povzroči erozijo. Če bo pregled pokazal, da je bil habitat prizadet, lahko sledi zasaditev avtohtone obrežne vegetacije. Vendar pa mlada drevesa ne morejo takoj nadomestiti funkcij starih dreves. Pengal poudarja, da lahko preteče več desetletij, preden mlada drevesa dosežejo funkcionalnost starih.
Alternativni pristopi k protipoplavni varnosti
Pengal opozarja, da obstajajo naravi prijaznejši načini zagotavljanja poplavne varnosti. Vegetacija lahko upočasni pretok vode in zmanjša poplavni val. Pomembno je, da se naselja in infrastruktura bolje prilagodijo naravnim procesom, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo posledice poplav in suš.
Po zakonu je treba priobalni prostor varovati, vendar zakon omogoča odstranjevanje prekomerne vegetacije za vzdrževanje pretočnosti struge. Pomembno je, da se posegi izvajajo z upoštevanjem vplivov na naravne procese in ekosisteme.
Direkcija RS za vode je zavezana k izboljšanju postopkov in sodelovanju z naravovarstvenimi institucijami, da bi v prihodnje preprečili podobne napake in zagotovili trajnostno upravljanje vodnih virov.
Spletno uredništvo Toti Maribor
