V tednu pred referendumom, ki bo potekal 11. oktobra, so znani slovenski intelektualci, med njimi Pavel Gantar, Igor Vidmar, Dušan Keber, Rastko Močnik in Ali Žerdin, pozvali volivce, naj zavrnejo novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Ocenjujejo, da bi spremembe omogočile politične zlorabe in zmanjšale pravno varstvo posameznikov.
Spremembe, ki dvigajo prah
Volivci bodo odločali o noveli zakona, ki je bila sprejeta 26. maja letos. Ena ključnih sprememb zadeva pravno varstvo oseb v preiskavi. Trenutno lahko preiskovanec ali druge prizadete osebe zahtevajo presojo odreditve preiskave pred ustavnim sodiščem. Novela pa ta krog upravičencev zožuje, saj bi lahko preiskovanec sprožil upravni spor šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Pobudniki referenduma opozarjajo, da bi to lahko pomenilo povečanje političnega pritiska na posameznike in organizacije.
Politična zgodovina in sedanjost
Ali Žerdin je izpostavil zgodovinski kontekst parlamentarnih preiskav, ki so bile sprva namenjene nadzoru nad izvršno oblastjo. Danes pa se po njegovem mnenju vse bolj spreminjajo v orodje politike za nadzor nad družbo. Izpostavil je pomen preprečevanja, da bi preiskave postale sredstvo avtoritarnosti.
Dušan Keber je primerjal sedanje razmere z delovanjem Odbora za varstvo človekovih pravic iz obdobja procesa proti Janezu Janši konec osemdesetih let. Po njegovem mnenju je načelo zaščite posameznikov pred oblastjo aktualno tudi danes, saj bi nova ureditev lahko omogočila dolgotrajna politična izpostavljanja posameznikov.
Argumenti za in proti
Pavel Gantar je zavrnil trditev zagovornikov, da novela povečuje učinkovitost preiskav. Opozoril je na nevarnost, da bi postopki postali politično sredstvo, saj »parlamentarne preiskave velikokrat niso bile ustanovljene zato, da bi nekaj odkrile, ampak zato, da bi ljudi, ki so za oblast neprijetni, leta vrteli na ražnju«.
Podoben pomislek ima tudi Rastko Močnik, ki meni, da novela zmanjšuje varovalke pred političnimi obračuni. Igor Vidmar pa opozarja na možnost širšega pritiska, ki bi presegel običajne politične spore in zajel civilno družbo.
Vloga ustavnega sodišča
Septembra je v razpravo poseglo tudi ustavno sodišče, ki je razveljavilo določbo o prepovedi imenovanja preiskovalne komisije do njegove odločitve. Presodilo je, da je učinkovitost preiskav ustavna vrednota, a ni odpravilo možnosti ustavnosodne presoje akta o odreditvi preiskave. Ključno vprašanje referenduma je torej razmerje med učinkovitostjo parlamentarnega nadzora in pravočasnim varstvom pravic preiskovancev.
Pobudniki referenduma opozarjajo, da novela preveč nagiba tehtnico v prid parlamentarne večine, medtem ko zagovorniki poudarjajo potrebo po učinkovitejših preiskavah. Volivci bodo o usodi novele odločali 11. oktobra.
Spletno uredništvo
