Evropski in svetovni dan cepljenja
Ob svetovnem in evropskem tednu cepljenja, ki poteka med 24. in 30. aprilom 2024, poudarjamo, da je cepljenje eden izmed najpomembnejših, varnih in učinkovitih zdravstvenih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in je ključno za ohranjanje zdravja vseh generacij.
Ob svetovnem in evropskem tednu cepljenja, ki poteka med 24. in 30. aprilom 2024, poudarjamo, da je cepljenje eden izmed najpomembnejših, varnih in učinkovitih zdravstvenih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in je ključno za ohranjanje zdravja vseh generacij.
Ne pozabimo, kako pomembna so cepljenja in kako nevarne so bolezni kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza in drugih.
Cepiva nam v vseh življenjskih obdobjih nudijo zaščito pred nalezljivimi boleznimi in njihovimi posledicami, tudi pred smrtjo in invalidnostjo. S cepljenjem zaščitimo sebe in posredno tudi tiste, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. Temu pravimo kolektivna imunost. Opustitev obveznega cepljenja bi pomenila veliko zdravstveno tveganje, saj bi lahko upad precepljenosti (deleža cepljenih) pod kritično mejo privedel do ponovnega pojava nalezljivih bolezni in epidemij.
Letošnji svetovni in evropski teden cepljenja v ospredje postavlja 50-letnico začetka razširjenega programa imunizacije. To pobudo je leta 1974 sprožila Svetovna zdravstvena organizacija in predstavlja globalno prizadevanje za zagotovitev pravičnega dostopa do življenjsko pomembnih cepiv. Program se je sprva osredotočal na zaščito vseh otrok pred šestimi otroškimi boleznimi – pred tuberkulozo, davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in ošpicami, nato pa se z leti širil in nadgrajeval.
Zavedajmo se pomena cepljenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vsako leto pripravi analizo izvajanja cepljenja, s katero ugotavlja precepljenost proti posameznim nalezljivim boleznim. Po podatkih Centra za nalezljive bolezni o precepljenosti predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2023 je v zdravstveni regiji Ljubljana delež večine cepljenj pod slovenskim povprečjem.
V Mestni občini Ljubljana se zavedamo pomena cepljenja. Želimo si, da bi bila precepljenost čim višja, saj lahko le tako učinkovito zaščitimo sebe in druge pred nalezljivimi boleznimi. S tem namenom smo pripravili kratek opis nekaterih najpogostejših bolezni proti katerim se lahko učinkovito zavarujemo, če se cepimo.
Spremljajte naše informacije o cepljenju ves teden, v času svetovnega in evropskega tedna cepljenja.
Začetki cepljenja pri nas
Leta 1937 se je na našem območju začelo cepljenje proti davici. Število obolelih se je po uvedbi cepljenja postopno zmanjševalo, zadnji primer davice pa je bil v Sloveniji zabeležen leta 1967.
Ravno letos, ko smo do danes zabeležili večji porast oslovskega kašlja, je zelo pomembno, da je precepljenost dovolj visoka, da zaščitimo tiste posameznike, ki se iz različnih razlogov ne morejo cepiti.
Samo v letošnjem letu, v še ne štirih polnih mesecih, je po podatkih NIJZ v Ljubljani zbolelo preko 500 oseb, na področju Slovenije pa že 947. Od lanskega novembra, ko se je izbruh oslovskega kašlja začel, je zbolelo že preko 1000 oseb. Če te številke primerjamo z lanskimi, jih je v lanskem letu v prvih štirih mesecih v Sloveniji zbolelo 8 oseb.
Ljubljana pod povprečjem
Po podatkih Centra za nalezljive bolezni o precepljenosti predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2023 je v zdravstveni regiji Ljubljana delež večine cepljenj pod slovenskim povprečjem. Precepljenost (v %) proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Hib in hepatitisu B je v Ljubljani 93,3 %, medtem ko je v celotni Sloveniji 94,9 %.
Spletno uredništvo
Članek je bil prvotno objavljen na Utrip Ljubljane: https://utrip-ljubljane.si/svetovni-in-evropski-teden-cepljenja-cepiva-resujejo-zivljenja/
Vir: MOL, NIJZ