Kaj v resnici nosimo na koži? V športnih majicah odkrili sporne kemikalije, razkrili tudi znamke
Športna oblačila kupujemo zaradi udobja, zračnosti in kakovosti, le redko pa pomislimo, katere kemikalije vsebujejo materiali, ki so več ur v neposrednem stiku z našo kožo. Najnovejše mednarodno testiranje, pri katerem je sodelovala tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), je pokazalo, da so v sedmih od 20 pregledanih športnih majic odkrili bisfenole, snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost zaradi možnih vplivov na hormonski sistem. Med testiranimi izdelki so bile tudi majice priznanih športnih znamk, kot so Under Armour, Puma, Adidas in 4F.
Avstrijska in češka potrošniška organizacija sta javno razkrili konkretne modele, pri katerih so ugotovili največje težave.
Rezultati opozarjajo, da visoka cena in ugled proizvajalca nista nujno zagotovilo za kakovostnejši ali kemijsko manj obremenjen izdelek.
Bisfenole odkrili v več kot tretjini pregledanih majic
Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj s partnerskimi organizacijami iz Avstrije, Češke in Madžarske v okviru evropskega projekta ToxFree LIFE for All preverila 20 športnih majic različnih proizvajalcev. Med njimi so bili izdelki svetovno znanih športnih znamk, cenovno dostopnejše majice in oblačila s spletnih tržnic. Enajst pregledanih modelov je bilo naprodaj tudi v Sloveniji, ZPS pa je v slovenski pregled vključila še dva izdelka s spletnih tržnic Shein in Temu.
Laboratorijski pregled je pokazal, da je sedem od 20 testiranih majic vsebovalo vsaj enega od preverjanih bisfenolov. To pomeni, da so neželene kemikalije odkrili v 35 odstotkih vzorcev. Preiskovalci so preverjali prisotnost petih različnih bisfenolov, in sicer BPA, BPF, BPS, BPB in BPAF, poleg tega pa tudi formaldehid in določena prepovedana barvila.
Pri formaldehidu in preverjanih prepovedanih barvilih so bili rezultati spodbudni, saj jih v nobenem od testiranih vzorcev niso zaznali. Drugače je bilo pri bisfenolih, ki so jih našli v več izdelkih. Najpogosteje so zaznali BPA, BPF in BPS, pri čemer sta dva izdelka vsebovala toliko teh snovi, da sta pri ocenjevanju neželenih kemikalij prejela nezadostno oceno.
Strokovnjaki poudarjajo, da odkritje bisfenolov v tkanini samo po sebi še ne pomeni neposredne nevarnosti za zdravje uporabnika. Dejanska izpostavljenost je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim od količine kemikalije, trajanja stika z materialom in možnosti prehajanja snovi iz tkanine na kožo. Kljub temu ugotovitve odpirajo pomembna vprašanja o kemični sestavi oblačil, ki jih ljudje pogosto nosimo več ur dnevno.
Under Armour in 4F: Čehi razkrili najvišje koncentracije bisfenolov
Češka okoljska organizacija Arnika, ki je sodelovala pri projektu skupaj s češko potrošniško organizacijo dTest, je 1. oktobra javno objavila konkretne laboratorijske rezultate. Najvišjo koncentracijo bisfenolov v celotnem testiranju so odkrili v športni majici Under Armour UA Vanish Seamless SS-BLK, v kateri so izmerili 61 miligramov bisfenola BPF na kilogram materiala.
Drugi izraziteje obremenjeni izdelek je bila moška hitro sušeča tekaška majica znamke 4F, pri kateri so laboratorijski strokovnjaki izmerili skupno 23,6 miligrama bisfenolov BPF in BPS na kilogram tkanine. Oba izdelka sta zaradi ugotovljene vsebnosti neželenih kemikalij prejela nezadostno oceno pri tem delu testiranja.
Sodelujoče evropske potrošniške organizacije so za zadovoljivo oceno določile mejo 0,8 miligrama bisfenolov na kilogram materiala. Pri majici Under Armour je bila izmerjena vrednost več kot 76-krat višja od te ocenjevalne meje, pri majici 4F pa skoraj 30-krat višja. Pomembno je poudariti, da gre za merilo primerjalnega potrošniškega testa, ne za zakonsko določeno mejo ali neposreden dokaz, da uporaba takšnega oblačila povzroča zdravstvene težave.
Ugotovitve je potrdila tudi avstrijska potrošniška organizacija Verein für Konsumenteninformation (VKI), ki je sodelovala pri istem mednarodnem testiranju. Avstrijci so navedli, da sta se majici Under Armour in 4F pri preverjanju neželenih kemikalij odrezali nezadostno, pri čemer so največjo izmerjeno količino bisfenola BPF prav tako pripisali izdelku Under Armour.
Podatki torej niso rezultat dveh nepovezanih testiranj, temveč skupnega evropskega projekta, katerega ugotovitve so organizacije predstavile za svoje trge. Češka Arnika je objavila konkretne koncentracije kemikalij, avstrijski VKI pa tudi podatke o skupnih ocenah izdelkov, ki so naprodaj v Avstriji.
Puma: Pri pranju sprostila štirikrat toliko mikrovlaken kot povprečna majica
Težave so odkrili tudi pri športni majici Puma Velocity Laufshirt, vendar je bil pri tem izdelku posebej izrazit drug problem. Avstrijski VKI je ugotovil, da je med pranjem sprostila približno štirikrat toliko mikrovlaken kot povprečna testirana majica. Zaradi velike količine sproščenih mikrovlaken in prisotnosti bisfenolov je izdelek prejel skupno oceno manj zadovoljivo.
Češka Arnika je za ta model objavila tudi natančen podatek. Po petem pranju so izmerili 1.252,3 miligrama sproščenih mikrovlaken na kilogram materiala, kar je bila najvišja vrednost med pregledanimi izdelki. Majica je bila izdelana iz mešanice poliestra, viskoze in bombaža, zato rezultati kažejo, da kombinacija naravnih in sintetičnih vlaken še ne zagotavlja manjšega sproščanja delcev.
Mikrovlakna se iz tekstila sproščajo med nošenjem, pranjem in staranjem materiala. Del jih med pranjem preide v odpadno vodo, od koder lahko dosežejo vodne ekosisteme. Pri sintetičnih vlaknih gre za pomemben vir mikroplastike, ki predstavlja vse večji okoljski problem. Na količino sproščenih vlaken vplivajo vrsta materiala, kakovost izdelave, obraba in način pranja.
Testiranje je zato pokazalo, da lahko športna majica pri enem merilu doseže razmeroma dobre rezultate, pri drugem pa se odreže bistveno slabše. Potrošnik iz same sestave materiala ali oznake o trajnosti ne more zanesljivo sklepati, koliko mikrovlaken bo oblačilo sproščalo med uporabo.
Adidas, Decathlon in Nike: Težave predvsem pri sproščanju mikrovlaken
Avstrijska organizacija VKI je pri preverjanju sproščanja mikrovlaken izpostavila še tri modele, ki so se pri tem merilu odrezali slabše. To so bili Adidas Runners T-Shirt Genderneutral, Decathlon Kiprun Run 500 in Nike Stride. Pri vseh treh so ugotovili manj ugodne rezultate glede sproščanja vlaken med pranjem, vendar jih niso uvrstili med tri najslabše skupno ocenjene majice.
Pri modelu Adidas Runners T-Shirt Genderneutral je češka Arnika dodatno opozorila na slabšo odpornost površine materiala proti muckanju. Gre za pojav, pri katerem se na površini tkanine zaradi trenja in uporabe začnejo tvoriti drobne vlaknene kroglice, kar vpliva predvsem na videz in obstojnost oblačila.
Pomembno je razlikovati med posameznimi ugotovitvami. Pri Under Armour in 4F so bile osrednja težava visoke koncentracije bisfenolov, pri Pumi izrazito sproščanje mikrovlaken ob hkratni prisotnosti bisfenolov, pri Adidasu, Decathlonu in Niku pa je avstrijski VKI opozoril predvsem na slabše rezultate pri sproščanju mikrovlaken. Iz tega ni mogoče sklepati, da so vsi našteti izdelki enako kemično obremenjeni ali da imajo enako skupno oceno.
Prav tako rezultati veljajo za konkretne testirane modele. Ne pomenijo, da so vsi izdelki teh blagovnih znamk problematični, saj se lahko uporabljeni materiali, proizvodni postopki in kemična sestava med posameznimi kolekcijami bistveno razlikujejo.
V Avstriji tri majice dobile slabšo skupno oceno
Avstrijski VKI je med 16 športnimi majicami, ki so na voljo na avstrijskem trgu, desetim podelil skupno oceno zelo dobro, trem dobro, trem pa manj zadovoljivo. Med zadnjimi so bile Puma Velocity Laufshirt, 4F Schnelltrocknendes Laufshirt für Herren in Under Armour UA Vanish Seamless Short Sleeves.
To pomeni, da se je večina pregledanih športnih majic kljub posameznim pomanjkljivostim pri testiranju dobro odrezala. Raziskava torej ni pokazala, da bi bila športna oblačila na splošno nevarna ali nekakovostna, temveč da so med izdelki precejšnje razlike, ki jih kupci ob običajnem nakupu težko prepoznajo.
Avstrijska strokovnjakinja za kemikalije Birgit Schiller je ob predstavitvi rezultatov poudarila, da niso ugotovili jasne povezave med blagovno znamko, ceno ali sestavo materiala in prisotnostjo bisfenolov. Te so namreč odkrili tako v poliestrskih izdelkih kot v tkaninah iz mešanih vlaken. Obenem je pojasnila, da nobeden od izdelkov, pri katerih so našli bisfenole, ne predstavlja neposredne nevarnosti za uporabnika.
Tudi slovenska ZPS je opozorila, da višja cena ne zagotavlja boljšega rezultata. Po njenih navedbah je najboljšo skupno oceno na slovenskem testu prejela majica za 4,40 evra, najslabšo pa izdelek priznane športne znamke. Imena najbolje ocenjene majice in prodajalca v brezplačno dostopnih informacijah niso razkrili.
Rezultati so zato pomembno opozorilo, da potrošniki pri izbiri športnih oblačil ne bi smeli presojati zgolj na podlagi cene, videza in ugleda proizvajalca.
Zakaj so bisfenoli problematični za zdravje?
Bisfenoli so skupina kemijskih spojin, ki se uporabljajo pri proizvodnji različnih materialov, predvsem nekaterih vrst plastike in smol. Najbolj poznan je bisfenol A oziroma BPA, ki je zaradi svojih lastnosti že vrsto let predmet znanstvenih raziskav in regulativnih omejitev. Določeni bisfenoli lahko vplivajo na delovanje hormonskega sistema, zato jih strokovnjaki uvrščajo med snovi, ki vzbujajo skrb zaradi lastnosti hormonskih motilcev.
Hormoni imajo pomembno vlogo pri rasti, razvoju, presnovi, razmnoževanju in številnih drugih telesnih procesih. Snovi, ki posegajo v njihovo delovanje, lahko ob določeni izpostavljenosti predstavljajo tveganje, pri čemer so učinki odvisni od posamezne spojine, količine in drugih okoliščin.
Evropska agencija za varnost hrane je leta 2023 po novi oceni tveganja močno znižala dopustni dnevni vnos BPA, predvsem zaradi ugotovitev o njegovih možnih vplivih na imunski sistem. Ta ocena se je nanašala na izpostavljenost prek hrane, zato je ni mogoče neposredno uporabiti kot merilo tveganja pri nošenju športnih majic. Vendar opozarja na pomen omejevanja izpostavljenosti določenim bisfenolom.
Dodatno vprašanje predstavlja uporaba nadomestnih snovi. Ko se zaradi novih znanstvenih ugotovitev omeji uporaba določene kemikalije, jo proizvajalci včasih nadomestijo z drugo, ki ima podobne lastnosti. Prav zato potrošniške organizacije pozivajo k celovitejšemu urejanju celotnih skupin sorodnih kemikalij in ne zgolj posameznih spojin.
Kaj se dogaja, ko se v športnih oblačilih potimo?
Športna oblačila so med telesno dejavnostjo pogosto v neposrednem stiku s kožo, ki se zaradi napora segreva in poti. Zaradi vlage, trenja in dolgotrajnega nošenja se postavlja vprašanje, ali lahko nekatere kemikalije iz materialov prehajajo na površino kože in nato v telo.
Vendar testiranje športnih majic ni neposredno merilo količine bisfenolov, ki jih uporabnik dejansko absorbira med vadbo. Laboratorij je preverjal njihovo prisotnost v materialu, ne pa zdravstvenih posledic običajne uporabe posamezne majice. Zato ni mogoče trditi, da bi določeni testirani modeli povzročali hormonske motnje ali druge bolezni.
Kljub temu je zmanjševanje nepotrebne izpostavljenosti neželenim kemikalijam smiselno, predvsem zato, ker ljudje z različnimi kemijskimi snovmi prihajamo v stik iz številnih virov. Poleg oblačil so lahko prisotne tudi v embalaži, gospodinjskih izdelkih, nekaterih plastičnih predmetih in drugih materialih, ki jih uporabljamo vsak dan.
Potrošniške organizacije pri tem opozarjajo na skupno izpostavljenost različnim snovem, ki jo je precej težje oceniti kot prisotnost ene kemikalije v enem izdelku.
Bisfenole odkrili tudi v spodnjem perilu in otroških oblačilih
Mednarodni projekt ToxFree LIFE for All ni bil omejen zgolj na športne majice. Sodelujoče organizacije so preverjale tudi spodnje perilo, otroške majice za zaščito pred ultravijoličnim sevanjem in druge izdelke vsakodnevne uporabe. Rezultati so pokazali, da prisotnost neželenih kemikalij ni osamljen pojav.
Pri testiranju 166 vzorcev spodnjega perila so vsaj en bisfenol odkrili v 55 izdelkih, kar predstavlja približno tretjino pregledanih vzorcev. Ker je spodnje perilo večino dneva v neposrednem stiku s kožo, so takšne ugotovitve posebej pomembne z vidika dolgoročne izpostavljenosti.
Še izrazitejše so bile ugotovitve pri otroških majicah za zaščito pred soncem. Bisfenole so odkrili v 60 odstotkih pregledanih izdelkov, poleg tega pa 35 odstotkov testiranih majic ni dosegalo deklarirane stopnje zaščite pred ultravijoličnim sevanjem.
Pri teh izdelkih se tako odpirata dve različni vprašanji. Prvo se nanaša na kemično sestavo materiala, drugo pa na zanesljivost zaščite, ki jo proizvajalec obljublja kupcem. Starši takšna oblačila pogosto kupujejo prav zato, da bi otrokom zagotovili dodatno zaščito pred soncem, zato so pravilne navedbe o njihovih lastnostih še posebej pomembne.
ZPS opozarja, da so potrebni strožji nadzor, večja preglednost sestave izdelkov in učinkovitejše ukrepanje proti proizvajalcem oziroma prodajalcem, katerih izdelki ne izpolnjujejo zahtevanih standardov.
Kako lahko potrošniki zmanjšamo izpostavljenost kemikalijam?
Potrošnik iz videza športne majice ne more ugotoviti, ali material vsebuje bisfenole ali druge neželene kemikalije. Prav tako cena, znamka in oznaka o uporabi recikliranih materialov niso zanesljivo zagotovilo, da je izdelek brez takšnih snovi. Zato ZPS svetuje premišljeno nakupovanje in spremljanje neodvisnih primerjalnih testiranj, ki poleg kakovosti preverjajo tudi kemijsko sestavo izdelkov.
Pri nakupovanju je smiselno izbirati kakovostno izdelana oblačila, ki jih bomo lahko uporabljali dalj časa. Posebno pozornost je priporočljivo nameniti spodnjemu perilu in otroškim oblačilom, pri katerih lahko izbira materiala in preverjenih certifikatov pripomore k zmanjševanju izpostavljenosti nekaterim neželenim snovem.
Nova oblačila je priporočljivo pred prvo uporabo oprati, saj lahko s tem odstranimo del ostankov iz proizvodnje in obdelave tkanin. To sicer ne pomeni, da bomo s pranjem odstranili vse kemikalije, še posebej ne tistih, ki so sestavni del materiala.
Pri športnih oblačilih je pomembno tudi ustrezno vzdrževanje. Pranje po navodilih proizvajalca, izbira primernih programov in izogibanje nepotrebnemu pranju lahko zmanjšajo obrabo materiala ter sproščanje mikrovlaken. Pri tem seveda ne smemo zanemariti higiene, saj je treba oblačila, ki so po vadbi prepojena z znojem, ustrezno očistiti.
Pri izdelkih s spletnih tržnic je priporočljiva dodatna previdnost, predvsem kadar prodajalec ne zagotavlja jasnih informacij o sestavi, proizvajalcu in skladnosti z evropskimi zahtevami. Toda odgovornosti za kemijsko varnost ni mogoče preložiti zgolj na kupce, saj ti praviloma nimajo možnosti preveriti dejanske sestave tkanin.
Potrošniške organizacije zahtevajo strožja evropska pravila
Češka Arnika je ob objavi rezultatov skupaj s partnerskimi organizacijami pozvala k prepovedi celotne skupine bisfenolov v potrošniških izdelkih do leta 2029. Zavzemajo se tudi za uvedbo digitalnega potnega lista izdelka, ki bi kupcem omogočil boljši vpogled v kemijsko sestavo materialov.
Takšna ureditev bi lahko povečala preglednost in olajšala preverjanje izdelkov, vendar bi morala biti podprta z učinkovitim nadzorom in jasnimi pravili za proizvajalce ter uvoznike. Potrošniške organizacije opozarjajo, da je posebej problematično nadomeščanje omejenih kemikalij z drugimi, sorodnimi spojinami, za katere se lahko pozneje izkaže, da imajo podobne neželene lastnosti.
Raziskava je obenem pokazala, da so pravila lahko učinkovita. V nobeni od pregledanih majic namreč niso odkrili preverjanih prepovedanih barvil ali formaldehida. To je pomemben podatek, saj kaže, da se proizvajalci in dobavitelji lahko prilagodijo omejitvam, kadar so te jasno določene in se njihovo spoštovanje preverja.
Toda pri kemikalijah, ki niso prepovedane oziroma zanje veljajo drugačna pravila, ostaja več odprtih vprašanj. Zato organizacije opozarjajo, da mora zakonodaja slediti novim znanstvenim spoznanjem in spremembam v proizvodnji tekstila.
Cena in znamka ne povesta vsega o kakovosti oblačila
Najnovejše testiranje športnih majic je razkrilo precejšnje razlike med izdelki, ki so na prvi pogled namenjeni enaki uporabi. Medtem ko se je večina pregledanih majic dobro odrezala, so pri nekaterih odkrili višje koncentracije bisfenolov, pri drugih izrazito sproščanje mikrovlaken ali slabšo obstojnost materiala.
Primeri Under Armour, 4F, Puma, Adidas, Decathlon in Nike kažejo, da je treba rezultate presojati po posameznih merilih. Visoka koncentracija bisfenolov ni enaka povečanemu sproščanju mikrovlaken, slabša obstojnost tkanine pa ne pomeni nujno tudi kemične obremenjenosti izdelka. Prav zato so neodvisna testiranja pomembna, saj omogočajo primerjavo lastnosti, ki jih potrošniki med običajnim nakupovanjem ne morejo preveriti.
Ugotovitve ne pomenijo, da bi morali ljudje prenehati nositi športna oblačila ali da bi bili vsi izdelki priznanih znamk problematični. Pomenijo pa, da bi morali biti proizvajalci bolj pregledni glede uporabljenih materialov, nadzorni organi pa dosledni pri preverjanju morebitno škodljivih snovi.
Oblačila nosimo neposredno na telesu, pogosto več ur dnevno, zato njihova kemična sestava ne bi smela biti neznanka. Potrošniki lahko izbirajo premišljeno, toda varnost izdelkov mora biti predvsem odgovornost tistih, ki jih proizvajajo, uvažajo in prodajajo. Če lahko laboratoriji v običajnih športnih majicah odkrijejo velike razlike v vsebnosti neželenih kemikalij, bi morali imeti kupci pravico do jasnih informacij še pred nakupom, ne šele po objavi neodvisnega testa.
