Koalicija namerava še pred prihajajočimi jesenskimi volitvami odvzeti pravico državljanom tretjih držav, da glasujejo za župane in občinske svetnike. Ta predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, ki ga je podprla tudi stranka Resnica, ni navedenih razlogov, opozicija pa meni, da gre za nevarno spodbujanje nacionalizma in poskus izbrisa dela prebivalstva, ki običajno ne podpira desnice.
Predsednik Resnice, Zoran Stevanović, je sicer v preteklosti javno podpiral srbsko narodnostno skupnost v Sloveniji, kar dodatno zapleta trenutno situacijo. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je opozorila, da je predlog ustavnopravno sporen.
Trenutna ureditev, ki tujcem iz tretjih držav omogoča glasovanje na lokalnih volitvah, izhaja iz leta 2002, ko je Slovenija skladno z evropskim pravnim redom pred vstopom v EU morala uskladiti svojo zakonodajo.
Tudi Drnovškova vlada je takrat podprla pravico glasovanja za vse tujce s stalnim prebivališčem v Sloveniji, kar je bilo takrat razumljeno kot civilizacijski in politični standard, ki mu sledijo številne članice EU.
Odzivi Združenja mestnih občin in pravnikov
Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) je izrazilo zaskrbljenost, saj predlog ni obrazložen in ne upošteva ustavnega načela pravne države. Predsednik ZMOS, Samo Turel, je pozval državni zbor, naj predlagatelju naroči dopolnitev zakona z obrazložitvijo.
Prav tako je opozoril na priporočilo Beneške komisije, ki odsvetuje spreminjanje volilne zakonodaje manj kot leto dni pred volitvami.
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je izrazila pomisleke glede ustavnopravne spornosti predloga. Volilna pravica je temeljna človekova pravica, ki jo lahko omejimo le z ustavnim razlogom ali javnim interesom.
Predlagana sprememba bi različno obravnavala državljane EU in tretjih držav, kar je v nasprotju z ustavnim načelom enakopravnosti.
Stališče Resnice in Zorana Stevanovića
Zoran Stevanović in njegova stranka Resnica kljub prejšnjim izjavam v podporo srbskemu prebivalstvu podpirata odvzem volilne pravice tujcem tretjih držav.
Trdijo, da je to vprašanje demokratične odločitve države, pri čemer se sklicujejo na prakso nekaterih drugih evropskih držav. Menijo, da bi morala biti pravica odločanja na lokalnih volitvah vezana na državljanstvo in da gre za uveljavljanje državne suverenosti.
Odzivi opozicijskih strank
Levica in druge opozicijske stranke nasprotujejo predlogu, saj menijo, da bi morali ljudje, ki stalno živijo in plačujejo davke v občini, imeti pravico glasovati na lokalnih volitvah. Levica trdi, da gre za politično preračunavanje desnice, ki želi izbrisati del prebivalstva, ki ji politično ni naklonjen.
Tudi Svoboda in SD menita, da predlog krši demokratične standarde in da gre za nacionalistično potezo, ki ogroža urbana središča.
Podpora predlogu in nasprotovanje v opoziciji
Koalicijska stranka Demokrati je napovedala podporo spremembam, čeprav se pod predlog niso podpisali.
Opozicijske stranke pa poudarjajo, da spremembe ne bodo vplivale le na državljane tretjih držav, ki so desnici neljubi, ampak tudi na druge, kot so Britanci ali Američani s stalnim prebivališčem v Sloveniji. SD je napovedala obvestilo evropskim institucijam in uporabo pravnih sredstev, če bo zakon sprejet.
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je bila udeležba tujcev iz tretjih držav nizka, z 0,84 odstotka vseh udeležencev. V Ljubljani je glasovalo 1,47 odstotka tujcev, kar kaže na omejen vpliv te skupine na volilne izide.
Spletno uredništvo
