Decembrska inflacija narašča, a primanjkljaj vztrajno upada
V decembru so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z lanskim letom povečale za 2,7 odstotka, kar je nekoliko več kot 2,3-odstotna rast novembra in 1,9-odstotna rast decembra lani. Na mesečni ravni so cene ostale nespremenjene. Inflacija je bila najbolj izrazita v segmentu hrane in brezalkoholnih pijač, kjer so se cene zvišale za 4,5 odstotka, kar je prispevalo 0,8 odstotne točke k letni inflaciji. Državni statistični urad je izpostavil tudi podražitve v segmentih stanovanja ter energentov, ki so prispevale dodatnih 0,5 odstotne točke.
Analiza državnega statističnega urada kaže, da so se storitve na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, medtem ko je rast cen blaga znašala 2,3 odstotka. Znotraj tega so cene blaga dnevne porabe narasle za 3,2 odstotka, poltrajno blago pa za 0,7 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga ostale enake. Na mesečni ravni so cene življenjskih potrebščin ostale nespremenjene.
Vpliv davkov in trošarin
Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna. Statistični urad je opozoril, da so na rast cen vplivali tudi davčne spremembe, vključno z zvišanjem davka na sladke pijače in trošarin na tobačne in alkoholne izdelke. Če teh sprememb ne bi bilo, bi bila letna inflacija ocenjena na 2,5 odstotka.
Padanje javnofinančnega primanjkljaja
Medtem ko inflacija narašča, javnofinančni primanjkljaj upada. V tretjem četrtletju je primanjkljaj znašal 95 milijonov evrov ali 0,5 odstotka BDP, kar je občutno manj kot v drugem četrtletju, ko je dosegel 514 milijonov evrov ali 2,9 odstotka BDP. Javni dolg se je prav tako zmanjšal na 67,6 odstotka BDP.
Rast prihodkov in izdatkov
V sektorju država so zabeležili 19. zaporedno četrtletje rasti prihodkov. Skupni prihodki so znašali skoraj 8,36 milijarde evrov, kar je 8,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Glavni razlog za to so bili višji socialni prispevki, ki so narasli za 11,7 odstotka, ter višje dividende od državnih naložb.
Skupni izdatki države so v tretjem četrtletju znašali 8,45 milijarde evrov, kar je medletno zvišanje za 8 odstotkov. Nominalno so se najbolj povečala sredstva za zaposlene zaradi plačne reforme v javnem sektorju, medtem ko so se izdatki za obresti zmanjšali.
Prihodnost javnofinančne stabilnosti
Finančno ministrstvo pričakuje, da bo javnofinančni primanjkljaj za leto 2025 znašal 1,7 milijarde evrov ali 2,4 odstotka BDP. Banka Slovenije in Evropska komisija napovedujeta nekoliko nižjo raven primanjkljaja. Skupni dolg države se je zmanjšal, vendar se je v primerjavi z letom 2024 nominalno povečal za okoli dve milijardi evrov.
Spletno uredništvo
