Hrana v Sloveniji ni tako poceni, kot se zdi: Primerjava z Avstrijo in Italijo razkriva presenečenje

Koliko nas v resnici stane hrana in ali so slovenske trgovine cenejše od tistih čez mejo? Najnovejša evropska primerjava razkriva velike razlike med državami, vendar tudi pomembno dejstvo, ki ga pri razpravah o draginji pogosto spregledamo. Slovenija ima sicer nižjo splošno raven cen od evropskega povprečja, toda pri hrani je slika precej drugačna. Po uradnih podatkih so živila in brezalkoholne pijače pri nas približno enako dragi kot v Italiji, v Avstriji pa so cene višje. Še pomembnejše vprašanje je, koliko hrane si lahko gospodinjstva s svojimi prihodki dejansko privoščijo.

Nakupovanje osnovnih živil je za številna evropska gospodinjstva postalo eno osrednjih vprašanj pri načrtovanju mesečnega proračuna. Čeprav se je inflacija v primerjavi z obdobjem najhitrejših podražitev v številnih državah umirila, to še ne pomeni, da so se cene v trgovinah vrnile na nekdanje ravni. Hrana ostaja pomemben strošek, razlike med posameznimi državami pa so lahko presenetljivo velike.

Euronews je 24. oktobra objavil obsežno primerjavo cen živil po Evropi, ki temelji na podatkih spletne zbirke Numbeo. Raziskava kaže, da so razlike med najdražjimi in najcenejšimi državami ogromne. Vendar pa visoka cena izdelka sama po sebi še ne pove, kako močno obremenjuje družinski proračun. Za realno oceno je treba upoštevati tudi plače, življenjske stroške in kupno moč prebivalstva.

Za Slovenijo je posebej zanimiva primerjava z Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Prav v te države se slovenski potrošniki pogosto odpravijo po nakupih, pri čemer se odločajo na podlagi cen posameznih izdelkov, akcijskih ponudb in razpoložljivosti blaga.

Slovenija pod evropskim povprečjem? Pri hrani to ne drži

Pri razumevanju evropskih primerjav je pomembno razlikovati med splošno ravnjo cen in cenami posameznih skupin izdelkov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila splošna raven cen blaga in storitev za gospodinjstva leta 2025 v Sloveniji približno 11 odstotkov nižja od povprečja Evropske unije.

Toda pri hrani in brezalkoholnih pijačah je položaj drugačen. Slovenske cene so bile za odstotek višje od evropskega povprečja, kar pomeni, da se pri osnovnih prehranskih izdelkih ne uvrščamo med izrazito poceni države.

Primerjava s sosednjimi državami razkriva še zanimivejšo sliko. Po uradnih podatkih so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji na enaki ravni kot v Italiji, v Avstriji so bile za osem odstotkov višje, na Hrvaškem pa za štiri odstotke višje kot pri nas. Na Madžarskem so bile nasprotno za šest odstotkov nižje.

Ti podatki nekoliko spreminjajo pogosto predstavo, da so slovenske trgovine občutno cenejše od italijanskih. Pri povprečni ravni cen hrane takšne razlike ni, čeprav se lahko cene posameznih izdelkov in trgovskih verig precej razlikujejo.

Prav zato se potrošnikom nakup čez mejo včasih izplača, drugič pa ne. Veliko je odvisno od tega, katere izdelke kupujejo, kakšne akcije so na voljo in koliko jih stane pot do trgovine.

V Švici je nakupovalna košarica skoraj dvakrat dražja od evropskega povprečja

Po primerjavi, ki jo je objavil Euronews, so živila najdražja v Švici. Podatki spletne zbirke Numbeo za sredino leta 2026 kažejo, da je tam raven cen živil za 89,2 odstotka višja od povprečja držav Evropske unije.

Med dražje evropske države sodijo tudi Islandija, Norveška, Luksemburg in Danska. Višje cene so značilne tudi za več zahodnoevropskih držav, med njimi Avstrijo, Francijo in Nemčijo.

Na drugi strani evropske lestvice je Moldavija, kjer so cene živil po omenjeni primerjavi za 42,8 odstotka nižje od povprečja EU. Med državami članicami Unije ima najnižjo raven cen Romunija, kjer so živila približno tretjino cenejša od evropskega povprečja po Numbeovi primerjavi.

Razlike odražajo različne gospodarske razmere, stroške dela, davčne sisteme, stroške transporta in poslovanja trgovin. Vendar pa poceni živila še ne pomenijo, da prebivalci posamezne države živijo brez finančnih skrbi.

V državah z nižjimi plačami lahko tudi razmeroma poceni hrana predstavlja velik del razpoložljivih prihodkov. Prav zato je primerjanje cen brez upoštevanja življenjskega standarda lahko zavajajoče.

Koliko stane košarica z 18 osnovnimi izdelki?

Euronews je na podlagi cen, zbranih oktobra 2026 v spletni zbirki Numbeo, pripravil še primerjavo nakupovalne košarice z 18 izdelki. V izračunu je vsak izdelek upoštevan enkrat, brez prilagajanja dejanskim nakupovalnim navadam gospodinjstev.

Povprečna vrednost takšne košarice v Evropski uniji znaša 69,84 evra. V Švici bi zanjo odšteli 137,90 evra, v Moldaviji pa 41,10 evra. Razlika je več kot trikratna, kar nazorno kaže, kako različne so lahko cene osnovnih izdelkov na evropskem trgu.

V Norveški košarica stane 116,10 evra, v Luksemburgu 99 evrov, v Avstriji pa 88,10 evra. Med dražjimi državami je tudi Danska, kjer bi za enake izdelke odšteli 87,70 evra.

V Italiji je vrednost primerljive košarice 80 evrov, v Nemčiji 75,20 evra, v Franciji pa 87,40 evra. Med večjimi evropskimi gospodarstvi izstopa Španija, kjer enaki izdelki stanejo približno 63 evrov.

Občutno nižje vrednosti so zabeležili v več vzhodnoevropskih in balkanskih državah. V Romuniji košarica stane 45,90 evra, na Poljskem 49,60 evra, v Srbiji 49,70 evra, v Severni Makedoniji pa 43,90 evra.

Pri tem je treba poudariti, da ne gre za uradno Eurostatovo potrošniško košarico ali za reprezentativen mesečni nakup družine. Gre za primerjavo izbranih izdelkov, ki omogoča zanimiv vpogled v razlike med državami, ne pa za natančen izračun dejanskih stroškov prehrane povprečnega gospodinjstva.

Nižje cene še ne pomenijo lažjega življenja

Eden najpomembnejših poudarkov raziskave je razlika med cenovno ravnjo in dostopnostjo hrane. Profesor Jeremiás Máté Balogh z univerze Corvinus je za Euronews pojasnil, da nižje cene same po sebi še ne pomenijo večje dostopnosti izdelkov.

Za gospodinjstva je odločilno predvsem razmerje med cenami in prihodki. Če so plače nizke, lahko tudi osnovna živila predstavljajo veliko finančno breme, čeprav so v primerjavi z drugimi državami razmeroma poceni.

Dober primer je Romunija. Čeprav ima eno najnižjih ravni cen živil v Evropski uniji, romunska gospodinjstva za hrano in brezalkoholne pijače namenijo približno 23,1 odstotka svojih izdatkov. To je bistveno več od evropskega povprečja, ki znaša 13,6 odstotka.

Podobno velja za Bolgarijo, kjer delež izdatkov za prehrano prav tako presega petino gospodinjskega proračuna.

Takšne razlike opozarjajo, da se finančne stiske gospodinjstev ne da ocenjevati samo na podlagi cen na trgovskih policah. Pomembni so tudi stroški stanovanja, ogrevanja, elektrike, prevoza in drugih nujnih življenjskih potrebščin.

Tudi v Sloveniji lahko dve gospodinjstvi ob enakih cenah hrane občutita povsem različno obremenitev. Družina z višjimi prihodki bo podražitve lažje prenesla kot upokojenec z nizko pokojnino ali gospodinjstvo, ki velik del prihodkov že namenja stanovanjskim stroškom.

Zakaj so živila v nekaterih državah toliko dražja?

Na končno ceno hrane vpliva cela vrsta dejavnikov. Med najpomembnejšimi so stroški dela, energentov, prevoza, skladiščenja, najemnin in poslovanja trgovin. Pomembno vlogo imajo tudi davki, velikost trga, konkurenca in učinkovitost dobavnih verig.

Profesorica Ilaria Benedetti z univerze v Tuscii je za Euronews opozorila, da imajo stroški energije pomemben vpliv na celotno prehransko verigo. Dražja goriva in energenti ne vplivajo zgolj na prevoz izdelkov, temveč tudi na kmetijsko proizvodnjo, predelavo hrane, hlajenje in skladiščenje.

Kadar se stroški povečujejo na več stopnjah proizvodnje in distribucije, se lahko njihov vpliv postopoma prenese tudi na končne cene v trgovinah.

Razlike so opazne celo pri vsakdanjih izdelkih. Po primerjavi Euronewsa polkilogramska štruca belega kruha na Danskem v povprečju stane 3,18 evra, v Bolgariji pa 1,02 evra. To pomeni, da je enak osnovni izdelek v eni državi več kot trikrat dražji kot v drugi.

Toda tudi tukaj velja opozorilo, da cena izdelka ne pove vsega. Pomembni so še kakovost, sestava, velikost pakiranja in kupna moč prebivalstva.

Inflacija se lahko umirja, hrana pa ostaja draga

Ena najpogostejših zmot pri razumevanju podražitev je prepričanje, da bi se morale cene z umirjanjem inflacije začeti zniževati. V resnici ni nujno tako.

Če se inflacija zmanjša, to praviloma pomeni, da se cene zvišujejo počasneje kot prej, ne pa, da se vračajo na stare ravni. Če se je izdelek v preteklih letih močno podražil, lahko njegova cena ostane visoka tudi v obdobju nizke inflacije.

Za gospodinjstva je zato pomembno predvsem, kako hitro rastejo njihovi prihodki v primerjavi z življenjskimi stroški. Če plače in pokojnine ne dohajajo podražitev, se kupna moč zmanjšuje, čeprav statistični podatki kažejo umirjanje rasti cen.

Pri hrani je to še posebej občutljivo, saj gre za izdatke, ki se jim ni mogoče izogniti. Potrošniki lahko določene nakupe odložijo, pri osnovnih živilih pa imajo bistveno manj možnosti za zmanjševanje porabe.

Kaj evropska primerjava v resnici pove slovenskim kupcem?

Za Slovenijo je najpomembnejše spoznanje, da pri cenah hrane nismo izrazito poceni država. Čeprav je splošna raven cen blaga in storitev nižja od evropskega povprečja, so živila in brezalkoholne pijače po uradnih podatkih približno na ravni povprečja Evropske unije.

Primerjava s sosednjimi državami kaže, da je hrana pri nas v povprečju cenejša kot v Avstriji in na Hrvaškem, podobno draga kot v Italiji ter dražja kot na Madžarskem. Vendar pa se lahko pri posameznih izdelkih razmerja precej spremenijo, zato splošni podatki ne morejo nadomestiti konkretne primerjave cen.

Še pomembnejše pa je vprašanje, koliko denarja gospodinjstvom ostane po plačilu vseh nujnih stroškov. Prav ta znesek določa, kako močno bodo občutila podražitve hrane in ali si bodo lahko privoščila kakovostno ter raznovrstno prehrano.

Evropska primerjava tako razkriva pomembno dejstvo: nizka cena še ni zagotovilo za dostopno hrano, nekoliko višja cena pa sama po sebi še ne pomeni slabšega življenjskega standarda. Za slovenska gospodinjstva ostaja odločilno predvsem to, koliko hrane si lahko kupijo s svojimi dejanskimi prihodki.

Spletno uredništvo