Gostje iz Višnje Gore obiskali Žužemberk, župan Papež razkril tudi pomembne načrte za prihodnje leto

Žužemberški grad je danes gostil člane društva ljubiteljev konj iz Višnje Gore, ki jih je sprejel župan Občine Žužemberk Jože Papež. Srečanje je bilo priložnost za spoznavanje Suhe krajine, njene bogate zgodovine in turističnih znamenitosti, pa tudi za predstavitev razvojnih izzivov občine. Župan je gostom med drugim spregovoril o obnovi gradu, vlaganjih v turizem, financiranju občin in dotrajanem mostu, za katerega je napovedal sanacijo v prihodnjem letu. Obiskovalce je pozdravil tudi podžupan Janez Pirc.

Žužemberk je v soboto, 24. oktobra, obiskala večja skupina članov društva ljubiteljev konj iz Višnje Gore. Gostje, ki so bili prepoznavni po enotnih rdečih oblačilih, so se med obiskom zbrali tudi na dvorišču Žužemberškega gradu, kjer jih je sprejel župan Jože Papež. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, obisk pa je bil namenjen spoznavanju kraja, njegove dediščine in življenja v Suhi krajini.

Župan je gostom namenil obsežnejšo predstavitev občine, v kateri je povezal zgodovino, turizem, občinske naložbe in vsakdanje izzive lokalne skupnosti. Poudaril je, da je Žužemberk prostorsko velika, vendar razmeroma redko poseljena občina, kar vpliva tudi na zagotavljanje infrastrukture in javnih storitev.

Med predstavitvijo se je dotaknil tudi vprašanja mostu, ki sta ga pred približno petnajstimi leti po njegovih besedah skupaj izvedli občini Žužemberk in Ivančna Gorica. Čeprav naj bi šlo za razmeroma novo infrastrukturo, je most danes po njegovih navedbah že močno dotrajan.

Most po petnajstih letih potrebuje sanacijo

Eden pomembnejših poudarkov županovega nagovora je bilo stanje mostu, ki je nastal v sodelovanju občin Žužemberk in Ivančna Gorica. Kot je pojasnil Papež, je bila pri izvedbi projekta vodilna partnerica Občina Žužemberk, danes pa je objekt po približno petnajstih letih uporabe v tako slabem stanju, da naj bi pristojna inšpekcija že opozarjala na možnost njegovega zaprtja.

Takšno stanje odpira vprašanja o trajnosti izvedenih infrastrukturnih projektov. Od mostov se pričakuje bistveno daljša življenjska doba, vendar je dejanska trajnost odvisna od projektiranja, kakovosti izvedbe, prometnih obremenitev, vplivov okolja in rednega vzdrževanja. Brez strokovnega pregleda in ustrezne dokumentacije zato ni mogoče ugotoviti, zakaj je konkretni objekt po razmeroma kratkem času potreben večje obnove.

Župan je gostom sporočil, da je sanacija predvidena v prihodnjem letu in da so zanjo sredstva že zagotovljena. Če se bodo napovedi uresničile, bo to pomemben korak k zagotavljanju varne prometne povezave. Za zdaj pa ostajajo odprta vprašanja o natančnem obsegu del, vrednosti sanacije in terminskem načrtu.

Velika občina z razpršenimi naselji

Papež je gostom predstavil tudi osnovne značilnosti občine. Žužemberk obsega približno 164 kvadratnih kilometrov in vključuje 51 naselij. Po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih ima nekaj več kot 4.700 prebivalcev, kar pomeni, da je poseljenost bistveno manjša od slovenskega povprečja.

Prav razpršena poselitev je po županovih besedah eden večjih izzivov pri zagotavljanju infrastrukture. Občina mora namreč skrbeti za cestne povezave, komunalno infrastrukturo in druge storitve na velikem območju, čeprav ima razmeroma majhno število prebivalcev.

Kot primer je navedel Občino Komenda, ki je površinsko bistveno manjša, vendar ima več prebivalcev. S primerjavo je želel opozoriti na razlike v potrebah občin, ki izhajajo iz njihove velikosti in poselitve. Ob tem je poudaril pomen ustreznega financiranja občin in prizadevanj za takšno višino povprečnine, ki bi omogočala izvajanje zakonskih nalog ter nadaljnji razvoj.

Pri financiranju občin je sicer treba upoštevati, da sistem poleg števila prebivalcev vključuje tudi druge dejavnike, vendar razpršena poselitev nedvomno vpliva na stroške vzdrževanja infrastrukture in dostopnosti storitev.

Žužemberški grad kot srce turistične ponudbe

Posebno mesto v predstavitvi je imel Žužemberški grad, kjer je potekalo srečanje z obiskovalci. Grad s svojo prepoznavno podobo predstavlja eno najpomembnejših kulturnozgodovinskih znamenitosti Suhe krajine in osrednjo turistično točko kraja.

Župan je gostom predstavil zgodovino grajskega kompleksa ter dolgotrajno obnovo, ki po njegovih navedbah poteka že približno tri desetletja. Pojasnil je, da je občina v času njegovih dveh mandatov iz občinskega proračuna za obnovo namenila približno milijon evrov.

Obnova tako obsežnega zgodovinskega objekta zahteva postopno izvajanje del in znatna finančna sredstva. Po županovih besedah se občina zdaj prijavlja tudi na razpis za nadaljnje ureditve, ki bi med drugim zajele območje okoli gradu in sanacijo brežine proti reki Krki.

Papež je obiskovalcem predstavil še nekatere vsebine, s katerimi želijo gradu vdihniti dodatno življenje. Med njimi je izpostavil hišo pobega, ki zgodovinsko okolje povezuje s sodobnim doživljajskim turizmom. Omenil je tudi poroke v grajski kleti, pri katerih kot župan sodeluje pri sklepanju zakonskih zvez.

Takšna ponudba kaže, da grad ni zgolj zgodovinski spomenik, temveč tudi prostor družabnega življenja in različnih doživetij, s katerimi občina obiskovalce spodbuja k daljšemu postanku v kraju.

Krka, grajska plaža in nova turistična ponudba

Pomemben del predstavitve je bil namenjen tudi reki Krki, ki je ena največjih naravnih znamenitosti Suhe krajine. Župan je posebej pohvalil žužemberško kopališče in ga opisal kot eno najlepših plaž ob reki, od njenega izvira do izliva.

Reka Krka ima za Žužemberk večplasten pomen. Poleg naravne in krajinske vrednosti ponuja možnosti za rekreacijo, kopanje, sprehode in razvoj turističnih dejavnosti. Ob primerni ureditvi in odgovornem ravnanju z naravnim okoljem lahko predstavlja pomemben razlog za obisk kraja tudi zunaj glavne turistične sezone.

Papež je povedal, da se je občina bolj sistematičnega razvoja turizma lotila pred približno dvema letoma, ko je ustanovila Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Žužemberk. S tem je želela povezati posamezne znamenitosti, dogodke in ponudnike ter oblikovati prepoznavnejšo turistično podobo območja.

Med zanimivostmi, ki jih je v svojem govoru predstavil gostom, je bila tudi Pot zaljubljenih, ki se nahaja na Dvoru ob Auerspergovi železarni. Takšne tematske poti dopolnjujejo klasičen ogled zgodovinskih znamenitosti in obiskovalcem ponujajo drugačen način spoznavanja kraja, njegove narave in zgodb.

Železarna na Dvoru kot pomemben del industrijske dediščine

Med turističnimi točkami občine je župan izpostavil tudi nekdanjo Auerspergovo železarno na Dvoru. Gre za pomemben del industrijske zgodovine Suhe krajine, saj je bilo območje v preteklosti povezano z železarsko proizvodnjo in razvojem kraja.

Po županovih besedah je bilo v ureditev in obnovo te turistične točke vloženih približno tri milijone evrov. Takšna vlaganja so namenjena ohranjanju kulturne dediščine in ustvarjanju pogojev, da jo lahko spoznavajo tudi prihodnje generacije.

Dvor je bil v preteklosti znan po železarski dejavnosti, katere sledovi so še danes pomemben del krajevne identitete. Predstavitev nekdanje železarne obiskovalcem omogoča vpogled v čas, ko je imela industrija pomembno vlogo pri gospodarskem in družbenem razvoju tega dela Slovenije.

Povezovanje grajske dediščine, reke Krke, tematskih poti in industrijske zgodovine je po županovi predstavitvi ena od možnosti za nadaljnji razvoj turistične ponudbe občine.

Papež izpostavil pomen mladih družin

Župan je med srečanjem spregovoril tudi o življenju v občini in prizadevanjih za ohranjanje prebivalstva. Posebej je poudaril pomen mladih družin ter izrazil zadovoljstvo nad tem, da se ljudje odločajo ostati v domačem okolju.

Ob tem je navedel, da naj bi bila občina v določenem obdobju celo prva v državi po kazalniku neizseljevanja mladih družin. Iz županove predstavitve jasno, da ohranjanje mladih družin razume kot enega pomembnih pokazateljev kakovosti življenja v občini.

Za razvoj podeželskih občin je to pomembno vprašanje. Dostopnost stanovanj, vrtcev, šol, zdravstvenih storitev, prometnih povezav in delovnih mest vpliva na odločitve mladih, ali bodo ostali v domačem kraju ali se preselili drugam.

Papež je ob tem omenil tudi načrte za trgovski center, ki bi lahko izboljšal dostopnost vsakodnevne oskrbe prebivalcev. Podrobnosti o časovnici in izvedbi med predstavitvijo niso bile dodatno pojasnjene.

Sprejema se je udeležil tudi podžupan Janez Pirc

Gostom iz Višnje Gore se je pridružil tudi podžupan Občine Žužemberk Janez Pirc, ki ga je župan posebej predstavil in pohvalil njegovo sodelovanje pri vodenju občine. Papež je poudaril, da med njima obstaja dobro delovno razumevanje in da pri občinskih nalogah sodelujeta ne glede na vsakodnevne politične razlike.

V nagovoru je izpostavil tudi svoje razumevanje županske funkcije. Po njegovem prepričanju mora biti župan po volitvah predstavnik vseh občanov, ne samo tistih, ki so ga podprli. Politična tekma je po njegovih besedah del predvolilnega obdobja, po izvolitvi pa mora biti v ospredju delo za celotno lokalno skupnost.

Dotaknil se je tudi kritik in nesoglasij v občinskem prostoru. Dejal je, da se pri svojem delu srečuje s številnimi očitki in postopki, vendar vztraja pri zastavljenih nalogah. Ker gre za osebne očitke in njegova stališča do posameznih kritikov, jih brez dodatnih dokazil in odzivov vpletenih ni mogoče predstavljati kot neodvisno ugotovljena dejstva.

Obisk, ki je povezal ljudi in predstavil Suho krajino

Srečanje s člani društva ljubiteljev konj iz Višnje Gore je bilo za Žužemberk priložnost, da obiskovalcem predstavi svojo kulturno in naravno dediščino ter razvojne načrte. Gostje so na grajskem dvorišču prisluhnili predstavitvi kraja, župan pa jim je približal tako znamenitosti kot izzive občine.

Papež je ob zaključku izrazil zadovoljstvo, da so se obiskovalci odločili za obisk Žužemberka. Prav takšna srečanja prispevajo k povezovanju društev in lokalnih skupnosti ter širijo poznavanje krajev, ki imajo poleg bogate zgodovine tudi številne možnosti za nadaljnji razvoj.

Obisk je obenem pokazal, da je lahko predstavitev domačega kraja mnogo več kot naštevanje turističnih zanimivosti. Je tudi priložnost za pogovor o infrastrukturi, življenju prebivalcev, javnih naložbah in načrtih za prihodnost.

Žužemberk je gostom iz Višnje Gore odprl vrata svojega gradu in predstavil zgodbo kraja, ki želi svojo bogato dediščino povezati z novimi razvojnimi priložnostmi.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska