Trije zapored zavrnili poslanski mandat: Resnica še vedno išče naslednika Borisa Mijiča

Stranka Resni.ca se po odstopu poslanca Borisa Mijiča sooča z nepričakovanim zapletom. Poslanskega mandata niso želeli prevzeti že trije kandidati z njene volilne liste, vsak pa je svojo odločitev utemeljil drugače. Posebej odmevna je zavrnitev Marjane Matjašič, ki je izrazila nezadovoljstvo s sodelovanjem stranke z vladajočo koalicijo in z odnosom vodstva do nje. Zdaj je na vrsti Anita Bratinščak Hanželič, vendar uradnega poziva Državne volilne komisije še ni prejela. V stranki pod vodstvom Zorana Stevanovića medtem o zapletu ne želijo podrobneje govoriti.

Iskanje novega poslanca stranke Resni.ca se je spremenilo v nenavadno politično zgodbo. Po odstopu Borisa Mijiča, ki je poslanski mandat zapustil sredi oktobra, so možnost vstopa v državni zbor zavrnili že trije kandidati z volilne liste stranke. Čeprav je poslanska funkcija praviloma ena najpomembnejših političnih priložnosti, se je v tem primeru izkazalo, da je vsi upravičenci ne želijo sprejeti.

Najprej je mandat zavrnil Slavko Moharič, nato Mirko Radujković, v petek, 23. oktobra, pa je enako odločitev sporočila še Marjana Matjašič. Njihovi razlogi niso enaki, skupna posledica pa je, da stranka še vedno nima potrjenega naslednika svojega nekdanjega poslanca.

Dogajanje je sprožilo vprašanja o odnosih znotraj stranke, njenem sodelovanju z vladajočo koalicijo in postopku, po katerem bo zapolnjen izpraznjeni poslanski sedež.

Najprej odstop Borisa Mijiča, nato težave z naslednikom

Zaplet se je začel po odhodu Borisa Mijiča iz poslanskih vrst. Mijič je odstopno izjavo podal 12. oktobra, državni zbor pa se je z njegovim odstopom seznanil 16. oktobra. Pred tem ga je stranka Resni.ca izključila iz svojih vrst po razkritjih o dolgovih do zaposlenih in države ter navedbah o njegovi izobrazbi.

Mijičev odstop je sledil po izteku šestmesečnega obdobja od potrditve poslanskega mandata. Ta časovni okvir je pomemben zaradi pravil o nadomeščanju poslancev, saj se ob izpolnjenih zakonskih pogojih izpraznjeni mandat praviloma zapolni z naslednjim upravičenim kandidatom iste kandidatne liste.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je pojasnjeval, da želi stranka ohraniti vseh pet poslanskih mandatov, ki jih je pridobila na letošnjih državnozborskih volitvah. Toda postopek, ki bi moral pripeljati do novega poslanca, se je zapletel zaradi zaporednih zavrnitev kandidatov.

Slavko Moharič v solzah pojasnil svojo odločitev

Prvi upravičenec do izpraznjenega mandata je bil Slavko Moharič, podjetnik in kandidat Resnice za župana Trnovske vasi. Na novinarski konferenci v sredo, 21. oktobra, je čustveno sporočil, da poslanske funkcije ne bo sprejel.

Moharič je pojasnil, da v trenutnih razmerah v državnem zboru po njegovem mnenju ni mogoče konstruktivno delovati. Zato se je odločil, da bo svojo energijo še naprej usmerjal v podjetništvo in lokalno okolje. Ob tem je zatrdil, da nanj nihče ni pritiskal in da mu nihče iz stranke ni naročil, kako naj se odloči.

Poudaril je tudi, da ostaja član Resnice in da še naprej podpira njen program. Njegova odločitev torej ni pomenila javnega izstopa iz stranke, temveč zavrnitev konkretne poslanske funkcije.

Drugi kandidat dal prednost svojemu podjetju

Po Moharičevi zavrnitvi je možnost prevzema mandata pripadla Mirku Radujkoviću. Tudi ta je sporočil, da ne namerava sesti v poslanske klopi.

Kot razlog je navedel svoje poslovne obveznosti. Po njegovem pojasnilu trenutno ne more usklajevati dela poslanca in dela v lastnem podjetju, zato se je odločil, da mandata ne bo prevzel.

S tem je Resnica ostala brez drugega zaporednega kandidata za izpraznjeni sedež. Čeprav gre pri obeh zavrnitvah za osebni odločitvi, je njun seštevek že pomenil podaljšanje postopka zapolnitve poslanskega mesta.

Tretja zavrnitev razkrila tudi nezadovoljstvo s stranko

Še več pozornosti je pritegnila odločitev Marjane Matjašič, ki je na letošnjih volitvah kandidirala v volilnem okraju Lenart in prejela 890 glasov. V petek je potrdila, da poslanskega mandata ne bo sprejela, izjavo o odpovedi pa naj bi podpisala prihodnji teden.

Matjašič je za RTV Slovenija pojasnila, da odločitev ni posledica pritiskov. Med razlogi je navedla nestrinjanje s potezami stranke in njenim sodelovanjem s koalicijo pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše.

V pogovoru za 24ur je bila še ostrejša. Dejala je, da je kandidirala za parlament, ne pa za »hišo butalcev«. Ob tem je pohvalila način vodenja sej državnega zbora s strani Zorana Stevanovića, vendar izrazila razočaranje nad odnosom stranke do nje.

Po njenih navedbah je pričakovala, da jo bo generalni sekretar stranke osebno poklical in ji pojasnil, kako poteka postopek prevzema mandata ter kaj lahko pričakuje. Takšnega pogovora, kot je povedala, ni bilo. Trdi pa, da jo je predstavnik stranke hitro kontaktiral, ko je sporočila, da mandata ne namerava sprejeti, in jo vprašal, kdaj bo podpisala izjavo o zavrnitvi.

Gre za njeno predstavitev dogajanja, na katero vodstvo stranke doslej ni podalo vsebinskega odgovora. Njene izjave kljub temu odpirajo vprašanje, kako stranka komunicira s kandidati, ki bi lahko prevzeli pomembno javno funkcijo.

Naslednja v vrsti Anita Bratinščak Hanželič

Po treh zavrnitvah je glede na rezultate volitev naslednja upravičenka do mandata Anita Bratinščak Hanželič. Na letošnjih parlamentarnih volitvah je na listi Resnice kandidirala v volilnem okraju Ljutomer, kjer je prejela 647 glasov oziroma 6,65 odstotka glasov.

Kot danes poroča Metropolitan, je iz javno objavljenih kandidatnih list razvidno, da ima Bratinščak Hanželič zaključeno osnovnošolsko izobrazbo, kot delo, ki ga opravlja, pa je navedeno delo v kuhinji. Podatka sta del uradno objavljenih volilnih informacij.

Pri tem je treba poudariti, da slovenska zakonodaja za opravljanje poslanske funkcije ne predpisuje določene stopnje izobrazbe. Poslanci so izvoljeni predstavniki ljudstva, pravica do kandidiranja pa je vezana na zakonsko določene volilne pogoje, ne na doseženo izobrazbo ali poklic.

Zato je za nadaljevanje zgodbe bistveno predvsem vprašanje, ali bo Bratinščak Hanželič mandat sprejela. Za zdaj njena odločitev ni znana. Preden se bo lahko uradno opredelila, jo mora Državna volilna komisija pozvati k prevzemu mandata.

Zakaj mora postopek počakati do prihodnjega tedna?

Državna volilna komisija mora pri nadomeščanju poslanca upoštevati zakonsko določen vrstni red kandidatov. To pomeni, da ne more preprosto preskočiti posameznega upravičenca in mandata ponuditi nekomu drugemu po izbiri stranke.

Ker je Marjana Matjašič napovedala, da bo uradno izjavo o zavrnitvi podpisala prihodnji teden, bo lahko komisija nadaljevala postopek, ko bo prejela ustrezne dokumente. Šele nato bo na vrsti naslednja kandidatka.

Če bi tudi Bratinščak Hanželič mandat zavrnila, bi postopek nadaljevali z naslednjim upravičenim kandidatom iste liste. Med naslednjimi kandidati, ki jih na podlagi volilnih rezultatov navajajo mediji, so Martina Haring, Alexander Saša Fluher, Sergej Ivanuša, Tadej Gerič, Kornelija Jaklovič Činč in Borut Čuk.

To pa še ne pomeni, da bodo tudi ti kandidati mandat zavrnili. Njihovih odločitev ni mogoče napovedovati, saj bodo do morebitnega uradnega poziva ostale stvar posameznikove presoje.

V Resnici za zdaj brez podrobnejših pojasnil

Po tretji zaporedni zavrnitvi so se v stranki Resni.ca odločili za zadržan odziv. Medijem so sporočili, da bodo javnost o tem, kdo bo zasedel poslansko mesto in kdaj, obvestili po uradnem podpisu dokumentov. Do takrat dodatnih izjav ali komentarjev o dogajanju ne nameravajo dajati.

Stranka je v pisnem odzivu poudarila tudi, da zaradi varstva osebnih podatkov ne razkriva fotografij in podatkov svojih članov. Ob tem so nekateri podatki o kandidatih, ki so nastopili na državnozborskih volitvah, javno dostopni v uradnih volilnih dokumentih.

Za zdaj torej ostaja odprto, kdaj bo Resnica znova zasedla vseh pet poslanskih sedežev. Postopek je odvisen od uradnih izjav kandidatov in nadaljnjih odločitev Državne volilne komisije.

Kaj zaporedne zavrnitve pomenijo za stranko?

Tri zaporedne zavrnitve poslanskega mandata same po sebi še ne pomenijo, da stranka izgublja svoje izvoljene mandate ali da vsi njeni kandidati nasprotujejo njenemu vodstvu. Razlogi za zavrnitve so različni: Moharič je navedel razmere v parlamentu in delo v lokalnem okolju, Radujković poslovne obveznosti, Matjašič pa tudi politična razhajanja in nezadovoljstvo z odnosom stranke.

Kljub temu gre za zaplet, ki je za javnost pomemben. Volivci so na volitvah podprli kandidatno listo, ki je pridobila določeno število mandatov, zato je vprašanje, kdo bo izpraznjeno mesto dejansko zasedel, del odgovornosti do volilnega telesa.

Dodatno pozornost vzbuja dejstvo, da je tretja kandidatka javno spregovorila o političnih in organizacijskih razlogih za svojo odločitev. Njene navedbe so lahko izhodišče za vprašanja vodstvu stranke, vendar brez njegovega vsebinskega odgovora ni mogoče dokončno presojati odnosov znotraj organizacije.

Resnica tako po odhodu Borisa Mijiča še vedno čaka na novega poslanca. Ali se bo postopek zaključil pri četrti kandidatki ali nadaljeval po volilni listi, bo znano šele po naslednjih uradnih korakih.

Za zdaj je najpomembnejše dejstvo preprosto: trije kandidati so poslanski mandat zavrnili, četrta kandidatka pa se o njem še ni uradno izrekla.

Spletno uredništvo