Bolgarija danes izbira predsednika: Odločilni dvoboj med Jotovo in Gjurovom, v ozadju Rusija in vojna v Ukrajini

V Bolgariji danes, 1. novembra, poteka drugi krog predsedniških volitev, na katerih se za petletni mandat potegujeta sedanja predsednica Ilijana Jotova in nekdanji začasni premier Andrej Gjurov. Kandidata sta v prvem krogu dosegla razmeroma tesen rezultat, današnje glasovanje pa spremljajo tudi izrazite politične razlike glede odnosov z Rusijo, podpore Ukrajini in prihodnje vloge Bolgarije v Evropski uniji ter zvezi Nato. Volitve potekajo v času gospodarskih težav in zaostrenih varnostnih razmer v Črnem morju, kjer so napadi z brezpilotnimi plovili na trgovske ladje povzročili smrtne žrtve in sprožili mednarodno zaskrbljenost.

Bolgarski volivci danes odločajo, kdo bo v prihodnjih petih letih opravljal funkcijo predsednika republike. Volišča so se odprla ob 7. uri po lokalnem času, glasovanje pa bo predvidoma potekalo do 20. ure. Če bodo ob zaprtju volišč pred njimi še čakali volivci, lahko volilne komisije glasovanje podaljšajo do 21. ure. Prve rezultate vzporednih volitev pričakujejo po zaprtju volišč, uradne izide pa v prihodnjih dneh.

V drugem krogu se pomerjata dva kandidata z različnima političnima ozadjema. Ilijana Jotova je na položaju predsednice od januarja letos, ko je dotedanji predsednik Rumen Radev odstopil in se podal v parlamentarno politiko. Njen protikandidat Andrej Gjurov je ekonomist in nekdanji začasni predsednik vlade, ki ga podpirajo proevropske reformne in opozicijske stranke.

Prvi krog zaznamovala tesen izid in rekordno nizka udeležba

V prvem krogu predsedniških volitev, ki je potekal 25. oktobra, je sodelovalo kar 27 predsedniških kandidatnih dvojic. Nobena ni prejela zadostne podpore za zmago, zato sta se v drugi krog uvrstila kandidata z največ glasovi.

Po končnih podatkih bolgarske osrednje volilne komisije je Jotova skupaj s podpredsedniškim kandidatom Kirilom Valčevom prejela 528.951 glasov, Gjurov in njegov podpredsedniški kandidat Georgi Kandev pa 486.232 glasov. Razlika je znašala 42.719 glasov oziroma približno 2,8 odstotne točke med veljavnimi glasovi.

Še bolj kot razlika med kandidatoma je odmevala nizka volilna udeležba. Po uradnih podatkih je glasovalo približno 1,53 milijona od več kot 6,58 milijona volilnih upravičencev, kar pomeni okoli 23-odstotno udeležbo. Takšen rezultat opozarja na veliko nezaupanje dela prebivalstva v politične institucije in omejeno zanimanje za predsedniške volitve.

V današnjem drugem krogu bo zmagala kandidatna dvojica, ki bo prejela več veljavnih glasov. Za razliko od prvega kroga ni predpisanega dodatnega pogoja glede volilne udeležbe.

Jotovo podpirajo vladajoče stranke, Gjurova proevropska opozicija

Sedanja predsednica Ilijana Jotova ima podporo vladajoče stranke Progresivna Bolgarija, ki jo vodi premier Rumen Radev, in Bolgarske socialistične stranke. Jotova je bila pred prevzemom predsedniške funkcije devet let podpredsednica države, zato ima dolgoletne izkušnje z delovanjem predsedniške institucije.

Njen protikandidat Andrej Gjurov je v preteklosti opravljal funkcijo začasnega predsednika vlade in bil namestnik guvernerja bolgarske centralne banke. Na volitvah ga podpirajo reformne stranke Nadaljujmo spremembe, Da, Bolgarija, Demokrati za močno Bolgarijo in Zeleno gibanje. Podporo so mu izrazili tudi nekateri politiki z desnosredinskega dela političnega prostora, med njimi nekdanji premier Bojko Borisov.

Volitve so zato pomembne tudi z vidika razmerja med vlado in predsedniško institucijo. Jotova prihaja iz političnega okolja sedanjega premierja, medtem ko Gjurov nastopa s podporo opozicijskih strank. Predsedniški položaj je v Bolgariji sicer pretežno predstavniški, vendar ima predsednik pomembne pristojnosti pri oblikovanju začasnih vlad, imenovanjih in zastopanju države v tujini.

Rusija in Ukrajina v središču političnih razlik

Ena od pomembnejših razlik med kandidatoma je njun odnos do vojne v Ukrajini in do Rusije. Jotova zagovarja nadaljevanje evropske usmeritve Bolgarije, hkrati pa poudarja potrebo po diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne in izboljšanju odnosov z Moskvo. Njena politična podpora prihaja tudi iz okolja, ki je kritično do nekaterih evropskih sankcij proti Rusiji.

Gjurov se zavzema za odločno podporo Ukrajini in tesnejše sodelovanje z evropskimi ter atlantskimi zavezniki. V času, ko je vodil začasno vlado, je podpisal sporazum o varnostnem sodelovanju z Ukrajino. Poudarja pomen zanesljivega članstva Bolgarije v zvezi Nato in aktivnejše vloge države pri evropskih varnostnih vprašanjih.

Razlike so postale še izrazitejše zaradi nedavnih napadov na trgovske ladje v Črnem morju. Oba kandidata sta napade obsodila, vendar se razlikujeta v političnih poudarkih glede odgovornosti za vojno in načina zagotavljanja regionalne varnosti.

Napadi na ladje povečali varnostno zaskrbljenost

Predsedniške volitve potekajo v času povečanih napetosti v Črnem morju. V zadnjem mesecu je bilo na območju bolgarske črnomorske obale več napadov z brezpilotnimi plovili na trgovske ladje, zaradi katerih je po poročanju Reutersa pogrešanih oziroma domnevno umrlih približno dva ducata pomorščakov.

V sredo je po napadu z morskimi brezpilotnimi plovili potonila grška kontejnerska ladja. Dogodki so sprožili mednarodne obsodbe in vprašanja o varnosti pomorskega prometa, ki je pomemben za trgovino in gospodarstvo širše regije.

Bolgarska vlada je zaradi napadov zaprosila zaveznike za pomoč pri okrepitvi pomorske varnosti. Premier Rumen Radev je ocenil, da posledice napadov koristijo Ruski federaciji, medtem ko so se politični predstavniki različno opredeljevali do širših vzrokov in odgovornosti za varnostno zaostrovanje.

Za bolgarske volivce zato današnje glasovanje ni povezano zgolj z notranjepolitičnimi vprašanji, temveč tudi z odnosom države do regionalnih varnostnih groženj.

Glasuje lahko več kot 6,5 milijona državljanov

Po podatkih bolgarske osrednje volilne komisije ima danes volilno pravico več kot 6,58 milijona državljanov. Glasovanje poteka na voliščih po vsej državi in v tujini, kjer je odprtih 613 volišč v 60 državah.

Največ volišč za bolgarske državljane v tujini je v Združenem kraljestvu, kjer jih je 82, sledita Turčija z 78 in Nemčija s 70 volišči. Na večini večjih volišč je omogočeno tudi strojno glasovanje, ki ga Bolgarija uporablja skupaj s papirnatimi glasovnicami.

Volilna komisija je zagotovila dodatne ukrepe za preglednost štetja glasov, med drugim videonadzor postopkov štetja in izpolnjevanja volilnih zapisnikov. Na voljo so tudi digitalna orodja za spremljanje volilnega procesa in rezultatov.

Med volilnim dnem je prepovedana politična agitacija in objavljanje rezultatov javnomnenjskih raziskav, povezanih z današnjim glasovanjem. Prve rezultate vzporednih volitev bodo mediji lahko objavili šele po zaprtju volišč.

Izid bo pomemben tudi za odnose z Evropsko unijo

Bolgarija je članica Evropske unije in zveze Nato, njena zunanjepolitična usmeritev pa je pomembna tudi zaradi strateškega položaja ob Črnem morju. Predsedniške volitve zato spremljajo tudi evropske države, ki jih zanimajo nadaljnja bolgarska stališča do sankcij proti Rusiji, podpore Ukrajini in regionalne varnosti.

Jotova in Gjurov zagovarjata različne pristope k nekaterim zunanjepolitičnim vprašanjem, vendar se oba opredeljujeta do evropske prihodnosti države. Razlika je predvsem v poudarkih glede odnosov z Rusijo in v načinu, kako naj Bolgarija sodeluje pri evropskih varnostnih odločitvah.

Današnji drugi krog bo odločil, kdo bo naslednjih pet let vodil bolgarsko predsedniško institucijo, hkrati pa bo pokazal, koliko volivcev je po rekordno nizki udeležbi v prvem krogu pripravljenih ponovno priti na volišča. Končni izid bo znan po preštetju glasov, prve ocene pa pričakujejo danes zvečer.

Spletno uredništvo