Poljska na robu ustavne krize: Pred sodiščem policija in protestniki, predsednik govori o nasilnem prevzemu oblasti

Na Poljskem se je dolgoletni spor glede neodvisnosti sodstva sprevrgel v odkrito politično in institucionalno konfrontacijo. Potem ko je bila predsedniku ustavnega sodišča Bogdanu Święczkowskemu začasno odvzeta pristojnost vodenja sodišča, je predsednik države Karol Nawrocki vlado obtožil nasilnega prevzema ustavne institucije. Premier Donald Tusk vztraja, da gre za nujne ukrepe za ponovno vzpostavitev pravne države. Pred sodiščem so se zbrali protestniki, posredovala je policija, poljski predsednik pa je zaradi zaostritve razmer celo prekinil potovanje v Afriko.

Poljska se sooča z novo zaostritvijo ustavne krize, ki že več kot desetletje zaznamuje odnose med političnimi oblastmi in najvišjimi sodnimi institucijami. V petek, 30. oktobra, je dolgoletna ustavna sodnica Anna Korwin-Piotrowska odredila enomesečno začasno odstranitev predsednika ustavnega sodišča Bogdana Święczkowskega in njegovega namestnika Bartłomieja Sochańskega z vodstvenih položajev. Odločitev je sprožila ostre odzive opozicije, predsednika države in podpornikov dosedanjega vodstva sodišča.

Že v petek zvečer so se pred stavbo ustavnega sodišča v Varšavi začeli zbirati protestniki. Na območje so napotili policijske enote, razmere pa so se dodatno zaostrile, ko je predsednik Karol Nawrocki, politično blizu opozicijski stranki Zakon in pravičnost (PiS), dogajanje označil za nasilni prevzem državne institucije. Po poročanju Reutersa je zaradi krize obrnil predsedniško letalo, s katerim je bil na poti v Senegal, in se vrnil v Varšavo.

Na drugi strani premier Donald Tusk vztraja, da njegova vlada poskuša odpraviti posledice dolgoletnih posegov v neodvisnost sodstva, ki so jih domači in evropski pravni organi očitali prejšnji vladi PiS. V sobotnem večernem nagovoru državljanom je poudaril, da je obnova pravne države nujna in da pri spoštovanju ustavnih pravil ne more biti kompromisov.

Predsednik prekinil potovanje in se vrnil v Varšavo

Poljski predsednik Karol Nawrocki je bil na poti na državni obisk v Senegal, ko so se razmere na ustavnem sodišču močno zaostrile. Po informacijah Reutersa je predsedniško letalo obrnilo smer še med poletom, Nawrocki pa se je vrnil v domovino, da bi osebno posredoval v sporu.

Po vrnitvi je obiskal ustavno sodišče, kjer so se pred stavbo zbrali protestniki, ki so zahtevali vrnitev Bogdana Święczkowskega na vodstveni položaj. Na območju so bile nameščene policijske enote za obvladovanje množic, prisotni pa so bili tudi predstavniki opozicijskih političnih skupin.

Nawrocki je v uradni izjavi, objavljeni 31. oktobra, zatrdil, da je prišlo do kršitve ustavnega reda in nasilnega prevzema ustavne institucije. Po njegovem prepričanju dejanja, s katerimi je bilo spremenjeno vodstvo sodišča, nimajo zakonite podlage.

Predsednik je ob tem pozval k umiku policijskih enot iz prostorov sodišča ter zahteval ponovno vzpostavitev, kot jo sam razume, zakonitega ustavnega reda. Sklical je tudi nujna posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, da bi po njegovih besedah preprečil nadaljnjo destabilizacijo države.

Njegove obtožbe so politično in pravno sporne. Vlada zavrača razlago, da gre za državni udar oziroma nezakonit prevzem sodišča, in vztraja, da so ukrepi povezani z zagotavljanjem delovanja institucije ter pravic novoizvoljenih sodnikov.

Kaj se je zgodilo na ustavnem sodišču?

Neposredni povod za zaostritev je bila odločitev sodnice Anne Korwin-Piotrowske, ki je kot sodnica z najdaljšim stažem prevzela vodenje ustavnega sodišča in odredila začasno odstranitev njegovega predsednika Bogdana Święczkowskega ter podpredsednika Bartłomieja Sochańskega z vodstvenih funkcij.

Święczkowski je bil imenovan v obdobju, ko je Poljski vladala nacionalnokonservativna stranka Zakon in pravičnost. Pred prihodom na ustavno sodišče je opravljal tudi funkcijo namestnika pravosodnega ministra v vladi PiS, zaradi česar ga sedanji vladajoči tabor povezuje s prejšnjo politično oblastjo.

Jedro spora je vprašanje, kdo ima pravico voditi sodišče in ali lahko novoizvoljeni ustavni sodniki dejansko začnejo opravljati svoje naloge. Sedanji vladajoči tabor trdi, da je dosedanje vodstvo sodišča neupravičeno preprečevalo delo sodnikom, ki jih je izvolil parlament.

Nasprotniki ukrepov menijo, da je bila sprememba vodstva izvedena brez ustrezne pravne podlage in da vlada s političnimi sredstvi posega v neodvisnost sodišča. Obe strani se tako sklicujeta na varovanje ustavnega reda, vendar povsem različno razumeta, kateri postopki so zakoniti.

Takšno stanje je posebej problematično, ker je ustavno sodišče prav institucija, ki bi morala odločati o ustavnosti zakonov in pristojnostih državnih organov. Če politični akterji ne priznavajo istega vodstva in istih sodnikov, je ogroženo tudi zaupanje v njegove odločitve.

Tusk: Obnova pravne države je nujna, tudi če je boleča

Premier Donald Tusk je že v petek na družbenem omrežju X poudaril, da je ponovna vzpostavitev pravne države dolžnost njegove vlade. Po njegovem prepričanju so leta vladavine PiS povzročila sistemske težave v poljskem pravosodju, ki jih ni mogoče odpraviti brez odločnih ukrepov.

V soboto zvečer je v televizijskem nagovoru državljanom svoje stališče še zaostril. Po poročanju Euronewsa in poljskega javnega medija TVP World je poudaril, da pravna država ne sme delovati po pravilih močnejšega in da politični položaj nikomur ne daje pravice, da bi sodnikom preprečeval opravljanje njihovega dela.

Tusk je opozoril, da so bile reformne pobude njegove vlade večkrat blokirane in da so poskušali spor rešiti s predlogi zakonov ter političnimi dogovori. Po njegovih besedah se je vlada nato odločila počakati na iztek mandatov posameznih sodnikov, da bi parlament lahko izvolil nove člane sodišča po rednem postopku.

Premier meni, da je parlament nove sodnike zakonito izvolil, vendar jim predsednik države in dosedanje vodstvo sodišča preprečujeta prevzem funkcij. V nagovoru je kritiziral tudi petkovo dogajanje pred sodiščem ter poudaril, da nihče, niti predsednik države, nima pravice izvajati pritiska na sodnike.

Ob tem je opozoril, da lahko zaostrovanje notranjepolitičnih konfliktov koristi tudi akterjem, ki želijo oslabiti Poljsko. Omenil je možnost izkoriščanja politične krize v okviru ruskih informacijskih dejavnosti, vendar takšne ocene ne pomenijo dokaza, da bi bili protesti ali posamezni opozicijski politiki neposredno povezani z Rusijo.

Spor se je začel že leta 2015

Sedanja ustavna kriza ni nastala čez noč. Njeni začetki segajo v leto 2015, ko je po zmagi stranke Zakon in pravičnost prišlo do spora glede imenovanja sodnikov ustavnega sodišča. Nova parlamentarna večina je poskušala imenovati sodnike na mesta, za katera je prejšnja oblast že izvedla postopke imenovanja.

V naslednjih letih je PiS izvedel vrsto sprememb pravosodnega sistema, ki so sprožile kritike poljske opozicije, Evropske komisije, Sodišča Evropske unije in drugih evropskih institucij. Kritiki so opozarjali, da se z reformami zmanjšuje neodvisnost sodnikov in povečuje vpliv izvršilne ter zakonodajne oblasti na pravosodje.

Takratna poljska vlada je reforme zagovarjala kot nujne za izboljšanje učinkovitosti in odgovornosti sodnega sistema. Njeni nasprotniki pa so trdili, da gre za politično podrejanje sodstva in slabitev sistema nadzora nad oblastjo.

Ko je leta 2023 oblast prevzela koalicija pod vodstvom Donalda Tuska, je kot eno svojih glavnih nalog napovedala obnovo pravne države in odpravo spornih sprememb iz prejšnjega obdobja.

Toda naloga se je izkazala za izjemno zahtevno. Del sodnikov in vodilnih predstavnikov pravosodnih institucij je bil imenovan v času vladavine PiS, sedanji vladi pa so pri spremembah pogosto nasprotovali predsedniki države in opozicijske politične skupine.

Kdo ima pravico imenovati ustavne sodnike?

Eno ključnih odprtih vprašanj je povezano z imenovanjem novih ustavnih sodnikov. Poljski parlament, Sejm, je izvolil več novih članov sodišča, vendar predsednik Karol Nawrocki dela izvoljenih sodnikov ni želel sprejeti k prisegi.

Predsednik meni, da so bili nekateri postopki imenovanja sporni, vladajoča koalicija pa poudarja, da je pristojnost za izvolitev ustavnih sodnikov določena z ustavo in pripada parlamentu.

Pomembno stališče je podala tudi Beneška komisija, svetovalni organ Sveta Evrope za ustavnopravna vprašanja. Po njenem pravnem mnenju predsednikova vloga pri prisegi ni namenjena ponovni vsebinski presoji parlamentarne izbire, temveč gre za formalni del postopka, ki ga predsednik ne bi smel neupravičeno zavlačevati.

Nekateri novoizvoljeni sodniki so zato prisego opravili pred parlamentom, ne pred predsednikom države. Dosedanje vodstvo ustavnega sodišča jim kljub temu ni dovolilo začeti opravljati sodniških nalog, kar je dodatno zaostrilo konflikt.

Vprašanje ni zgolj formalno. Od tega, kateri sodniki lahko sodelujejo pri odločanju, je odvisna tudi sestava sodišča in posledično legitimnost njegovih prihodnjih odločitev.

Protesti pred sodiščem in policijsko posredovanje

V petek in soboto so se pred stavbo ustavnega sodišča v Varšavi zbirali podporniki opozicijske stranke PiS in nasprotniki spremembe vodstva. Protestniki so zahtevali, da se Bogdanu Święczkowskemu omogoči nadaljnje opravljanje funkcije predsednika sodišča.

Zaradi napetosti je policija zavarovala območje. Po poročanju Associated Pressa je bilo med protesti več incidentov, pri katerih so nekateri udeleženci metali predmete in poskušali prebiti varnostno ograjo. Policija je pridržala tri osebe.

Prisotnost policijskih enot je postala tudi pomemben del političnega spora. Predsednik Nawrocki je njihovo napotitev razumel kot dokaz nedopustnega posega vlade v delovanje ustavnega sodišča, medtem ko je vladna stran poudarjala potrebo po zagotavljanju varnosti sodnikov in nemotenega dela institucije.

Politično ozračje so dodatno zaostrile javne izjave, v katerih so predstavniki obeh taborov drug drugega obtoževali ogrožanja ustavnega reda. Zaradi takšnega zaostrovanja so se pojavili tudi pozivi k umiritvi razmer.

Ameriški veleposlanik na Poljskem Tom Rose je po poročanju Al Jazeere pozval vse strani, naj preprečijo nadaljnje stopnjevanje konflikta. Opozoril je, da Poljska ne potrebuje soočenja, ki bi se lahko razvilo v še resnejšo krizo.

Evropska unija pozorno spremlja dogajanje

Poljska pravosodna vprašanja so že vrsto let predmet razprav na ravni Evropske unije. V času vladavine PiS so evropske institucije večkrat opozarjale na težave z neodvisnostjo sodstva in skladnostjo nekaterih reform z evropskim pravom.

Tuskova vlada je po prevzemu oblasti leta 2023 obljubila izboljšanje odnosov z evropskimi institucijami in ponovno vzpostavitev pravosodnih standardov. Vendar so domači politični spori pokazali, da bo uresničevanje teh zavez dolgotrajno in pravno zahtevno.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je Evropska komisija v soboto pozvala poljskega predsednika, naj omogoči imenovanje oziroma začetek dela novih sodnikov, ki so v središču aktualnega spora.

Evropske institucije pri tem poudarjajo pomen neodvisnih sodišč, učinkovitega pravnega varstva in spoštovanja ustavnih postopkov. Hkrati pa mora biti tudi vsaka reforma pravosodja izvedena v skladu z zakonodajo in načelom delitve oblasti.

Za Poljsko je vprašanje še posebej občutljivo, ker se država že več let sooča z nasprotujočimi si razlagami o tem, kdo je pristojen za odločanje o ustavnosti in kako je mogoče odpraviti posledice preteklih spornih imenovanj.

Politični pogovori brez preboja

Predsednik Nawrocki je v soboto sklical nujna posvetovanja s predstavniki parlamentarnih skupin. Pogovorov so se udeležili predstavniki več opozicijskih in nekaterih koalicijskih strank, medtem ko Tuskova Državljanska koalicija pri posvetovanjih ni sodelovala.

Po poročanju Al Jazeere in poljskih medijev pogovori do sobotnega popoldneva niso prinesli dogovora, ki bi omogočil hitro razrešitev spora.

Politične razlike ostajajo velike. Predsednik in opozicija zahtevata odpravo ukrepov proti dosedanjemu vodstvu ustavnega sodišča, vladajoči tabor pa vztraja, da morajo novoizvoljeni sodniki dobiti možnost opravljanja svojih nalog.

Kriza se odvija tudi v času priprav na parlamentarne volitve leta 2027, zaradi česar ima poleg pravnih tudi pomembne politične razsežnosti. Toda ne glede na interese posameznih strank ostaja ključno vprašanje, kako zagotoviti, da bo ustavno sodišče lahko odločalo neodvisno in da bodo njegove odločitve priznavale vse državne institucije.

Kdo bo razrešil spor, ki bi ga moralo razreševati prav ustavno sodišče?

Sedanja kriza razkriva posebno protislovje poljskega ustavnega sistema. Institucija, ki bi morala presojati spore glede ustavnosti in delitve oblasti, je sama postala osrednji predmet spora med predsednikom države, vlado in opozicijo.

Tuskova vlada trdi, da želi odpraviti posledice političnega vpliva na sodstvo, predsednik Nawrocki pa opozarja, da sedanje spremembe pomenijo nedopusten poseg v ustavno ureditev. Obe strani svoje ravnanje predstavljata kot zaščito pravne države, vendar za zdaj ne priznavata enake razlage zakonitosti postopkov.

Pri tem je pomembno, da politične obtožbe o državnem udaru oziroma nasilnem prevzemu oblasti niso enakovredne pravnomočni pravni ugotovitvi, da je bilo takšno dejanje dejansko storjeno. Gre za stališča političnih akterjev, medtem ko so pravna vprašanja glede vodstva sodišča in imenovanja sodnikov še vedno predmet spora.

Poljska se tako sooča z ustavno krizo, ki presega vprašanje posameznega sodnika ali predsednika sodišča. Od njenega razpleta bo odvisno, ali bo državi uspelo ponovno vzpostaviti delujoč sistem ustavnosodnega nadzora, ki mu bodo zaupali tako državni organi kot državljani. Za zdaj pa sobotni dogodki kažejo predvsem na poglabljanje razkola in odsotnost dogovora med najvišjimi predstavniki oblasti.

Spletno uredništvo