Ali Putin pripravlja preizkus za Nato? Obveščevalci opozarjajo na scenarij, ki najbolj skrbi Evropo

Bi lahko Rusija po letih vojne v Ukrajini odprla novo krizno žarišče? Ameriške obveščevalne službe so v najnovejših ocenah spremenile dosedanje stališče in opozorile, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin v prihodnjih letih skušal preizkusiti enotnost zveze Nato z omejenim napadom ali hibridno operacijo proti eni od držav članic.

Ne gre za napoved obsežne vojne, temveč za scenarij, ki ga v Washingtonu in evropskih prestolnicah po novem jemljejo bistveno resneje kot doslej.

Po navedbah ameriških uradnikov so obveščevalne ocene nastale po večmesečnih analizah razvoja vojne v Ukrajini in varnostnih razmer v Evropi. Še pred časom je prevladovalo prepričanje, da Rusija med vojno v Ukrajini ne bo tvegala neposrednega izzivanja Nata. Zdaj pa analitiki opozarjajo, da bi lahko pritisk na Kremelj, dolgotrajen konflikt in želja po strateški pobudi povečali pripravljenost Moskve za bolj tvegane poteze.

Zakaj so obveščevalci spremenili svojo oceno?

Po ocenah ameriških obveščevalcev se je položaj v zadnjem letu občutno spremenil. Rusija se še naprej sooča z velikimi izgubami v Ukrajini, hkrati pa ukrajinske sile vse pogosteje izvajajo napade globoko na ruskem ozemlju. To po mnenju dela analitikov povečuje pritisk na rusko vodstvo, ki bi lahko iskalo nove načine za krepitev svojega položaja in preverjanje pripravljenosti Zahoda na odziv.

Pri tem ne gre za oceno, da bi Moskva načrtovala klasično vojaško invazijo na državo članico Nata. Prav nasprotno – največ skrbi vzbujajo omejeni scenariji, pri katerih bi Rusija skušala doseči politični učinek z razmeroma omejenimi sredstvi in ob čim manjšem tveganju za neposreden spopad z vsem zavezništvom.

Kako bi lahko bil videti takšen “preizkus”?

Po informacijah, ki jih navajajo ameriški uradniki, obveščevalne službe preučujejo več možnih scenarijev. Ti segajo od obsežnih kibernetskih napadov in sabotaž kritične infrastrukture do delovanja neoznačenih oboroženih skupin ali celo manjšega vojaškega vdora na vzhodnem krilu Nata. Skupna značilnost vseh teh scenarijev je, da njihov cilj ne bi bil osvojitev ozemlja, temveč preverjanje, kako hitro in enotno bi se odzvale države članice zavezništva.

Ameriški in evropski varnostni uradniki ob tem opozarjajo, da so se v zadnjem obdobju že zgodili dogodki, ki jih razumejo kot preizkušanje Natove pripravljenosti. Med njimi omenjajo ruske rakete, ki so pristale na ozemlju Poljske, drone nad Romunijo ter zadnji primer eksplozivnega brezpilotnega letalnika na letališču v Leipzigu v Nemčiji, za katerega ameriške obveščevalne službe odgovornost pripisujejo Rusiji. Čeprav ti dogodki sami po sebi niso sprožili širšega vojaškega odziva, kažejo, da se napetosti stopnjujejo.

Zakaj bi bil tak scenarij za Nato posebej zahteven?

Prav v tem se skriva razlog, da opozorila vzbujajo toliko pozornosti. Če bi šlo za obsežen vojaški napad, bi bil odziv članic Nata po vsej verjetnosti jasnejši. Veliko bolj zapleteni pa so primeri hibridnih operacij, kibernetskih napadov ali omejenih incidentov, pri katerih ni vedno preprosto določiti, ali gre za oborožen napad v smislu 5. člena Severnoatlantske pogodbe.

Analitiki opozarjajo, da bi lahko bila prav morebitna politična neenotnost največja prednost takšne strategije. Če bi se med članicami pojavila različna stališča glede ustreznega odziva, bi to lahko oslabilo vtis enotnosti, ki je eno ključnih odvračalnih sredstev Nata. Prav zato zahodne države zadnja leta vse več pozornosti namenjajo zaščiti kritične infrastrukture, kibernetski obrambi in hitremu usklajevanju odločitev med zaveznicami.

Kaj bi se lahko zgodilo v prihodnje?

Za zdaj ni nobenih dokazov, da bi bila odločitev o napadu že sprejeta ali da bi Rusija pripravljala konkreten vojaški poseg proti članici Nata. Gre za obveščevalne ocene, katerih namen je opozoriti na možne scenarije in pomagati pri pripravi obrambnih načrtov, ne pa napovedovati prihodnosti.

Kljub temu dejstvo, da so ameriške obveščevalne službe svojo dosedanjo oceno spremenile, kaže na resnost razmer. Če bi se vojna v Ukrajini še naprej zaostrovala ali bi Rusija iskala načine za povečanje pritiska na Zahod, analitiki ne izključujejo nadaljnjih hibridnih dejavnosti ali omejenih provokacij. Prav zato Nato v zadnjih letih krepi svojo prisotnost na vzhodnem krilu, povečuje vlaganja v zračno obrambo, kibernetsko varnost in zaščito kritične infrastrukture.

Ali bo Rusija dejansko skušala preizkusiti enotnost zavezništva, ostaja odprto vprašanje. Za zdaj gre za scenarij, ne za napoved. Toda zgodovina zadnjih let je pokazala, da varnostne ocene, ki so se nekoč zdele malo verjetne, danes zahodne države obravnavajo z bistveno večjo previdnostjo.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska