Avstrija razkrila rusko mrežo dezinformacij: Bolgarka v središču afere

Avstrijska notranja obveščevalna služba je razkrila delovanje ruske celice za širjenje dezinformacij, ki jo vodi bolgarska državljanka. Cilj te skupine je bil manipulirati javno in politično mnenje v nemško govorečih državah v korist Rusije.
Preiskava je potekala v okviru avstrijskega direktorata za državno varnost in obveščevalne dejavnosti (DSN), ki je informacije pridobil po analizi podatkov med preiskavo na Bolgarkinem domu decembra lani.
Dejavnosti celice in njen vpliv
Celica, ki naj bi bila aktivna od februarja 2022, naj bi z uporabo spletnih platform, nalepk in grafitov s skrajno desnimi simboli širila propagando. Cilj teh dejavnosti je bil prikazati Ukrajino kot skrajno desno in nacionalistično ter spodkopati zaupanje javnosti v ukrajinsko vlado in predsednika Volodimirja Zelenskega.
“Širjenje lažnih pripovedi, lažnih novic in manipulativne vsebine spodkopava zaupanje v naše institucije in ogroža družbeno kohezijo,” je dejal visoki uradnik avstrijskega notranjega ministrstva Joerg Leichtfried.
Vloga bolgarske državljanke
Osumljena Bolgarka je priznala, da je delovala v imenu ruske tajne službe in je bila povezana s skupino podpornikov Jana Marsaleka, bivšega člana uprave podjetja Wirecard, ki je na Interpolovem seznamu iskanih oseb. Marsalek je znan po pobegu po propadu Wirecarda in naj bi deloval kot ruski vohun, ki usmerja operacije v Evropi.
Kljub zahtevam tožilstva je bilo po sojenju odločeno, da Bolgarka ne bo ostala v priporu, kar je povzročilo kar nekaj polemik. Tiskovna predstavnica avstrijskega notranjega ministrstva je potrdila, da Bolgarka ostaja na prostosti, vendar so preiskave še vedno v teku.
Odkritje te celice odpira pomembna vprašanja o vplivu tujih sil na notranje zadeve držav in potrebi po krepitvi varnostnih ukrepov proti takšnim dezinformacijskim kampanjam. Preiskava opozarja na nove oblike groženj, ki jih predstavljajo digitalne platforme in globalne povezave med skrajno desničarskimi skupinami.
Spletno uredništvo Toti Maribor