
Družina, ki za košarico izbranih osnovnih živil danes odšteje 100 evrov, bi po interventnem zakonu zanjo plačala slabe 96 evrov. Toda dobre štiri evre bi prihranila le, če bi trgovci znižanje davka v celoti prenesli v cene. Na referendumu 6. decembra bodo volivci v Sloveniji odločali tudi o tem, kdo bi lahko ob plači prejemal polno pokojnino, koliko davka bi plačali najemodajalci in pri kateri plači bi se ustavilo obračunavanje socialnih prispevkov.
Vlada v zakonu vidi priložnost za razbremenitev gospodinjstev in razvoj gospodarstva, nasprotniki pa opozarjajo na posledice za socialno varnost in delovanje javnih sistemov.
Kaj bi nižji davek pomenil na blagajni
Predlog bi davek na dodano vrednost (DDV) za izbrana osnovna živila znižal z 9,5 na pet odstotkov. Namen je zmanjšati izdatek, ki se mu gospodinjstva ne morejo izogniti in ki predstavlja pomemben del družinskega proračuna. Pri izdelku, ki zdaj stane deset evrov, bi ob nespremenjeni ceni brez davka na računu namesto desetih evrov pisalo približno 9,59 evra. Razlika za kupca bi znašala 41 centov.
Petodstotna stopnja bi veljala za belo pšenično moko, kruh in testenine, med vrstami mesa pa za govedino, svinjino in piščančje meso. Med mlečnimi izdelki bi zajela mleko, jogurt, poltrdi polmastni sir in maslo. Ukrep bi veljal tudi za jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje, beli sladkor in brezglutenske prehranske izdelke.
Če družina živila iz takšne stoevrske košarice kupi štirikrat na mesec, bi lahko na mesec prihranila dobrih 16 evrov, v letu dni pa skoraj 200 evrov. To ni napoved cen: izračun kaže, koliko manj bi kupec plačal, če se razen davčne stopnje ne bi spremenilo nič. Če bi trgovci del razlike zadržali v svojih maržah, bi bil prihranek na blagajni manjši.
Kolikšen bi bil izpad za javne blagajne
Medtem ko je mogoče učinek nižjega DDV ponazoriti z enim računom iz trgovine, se ocene skupnih posledic zakona razlikujejo tako po višini kot po tem, kaj merijo. Ministrstvo za finance po statičnem izračunu pričakuje 848 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov na leto. Njegova dinamična ocena je nižja: ko upošteva še pričakovane odzive gospodarstva, večjo potrošnjo in druge posredne učinke, letni izpad oceni na približno 647 milijonov evrov.
Fiskalni svet, neodvisni organ, ki presoja odgovornost in vzdržnost vladne javnofinančne politike, je ocenil neposredni učinek na javnofinančni saldo. Ta bi se lahko leta 2027 poslabšal za približno 1,2 milijarde evrov, kar ustreza 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Po oceni sveta bi večja gospodarska aktivnost kratkoročno nadomestila le približno četrtino tega poslabšanja.
Kako torej zapolniti vrzel v državni, zdravstveni in pokojninski blagajni? Ministrstvo napoveduje, da bi izpad pokojninske blagajne pokril državni proračun. Napoveduje tudi učinkovitejše delovanje javnega sektorja in racionalizacijo nekaterih izdatkov, dopušča pa zamik posameznih naložb. Vprašanje, kako nadomestiti celoten izpad prihodkov, ostaja odprto.
Pri 900 evrih najemnine skoraj tisoč evrov razlike za lastnika
Pri oddajanju stanovanj in hiš je mogoče precej natančno izračunati korist za lastnika, težje pa je odgovoriti, kaj bi sprememba pomenila za najemnika. Lastnik, ki dobi 900 evrov najemnine na mesec, tako na leto prejme slabih 11.000 evrov in po sedanji 25-odstotni stopnji plača 2.430 evrov dohodnine od najemnin. Če bi se stopnja znižala na predlaganih 15 odstotkov, bi odštel slabih 1.500 evrov oziroma skoraj tisoč evrov manj.
Pri isti najemnini bi se letni davek lahko spustil celo pod 500 evrov, prihranek za lastnika pa bi se približal 2.000 evrom. Za to bi moral stanovanje ali hišo dolgoročno oddati osebi, mlajši od 30 let, ali mladi družini z vsaj enim otrokom, mlajšim od 18 let. Posebna petodstotna stopnja bi veljala pod pogojem, da najemnik v nepremičnini dejansko živi in ima tam prijavljeno stalno prebivališče.
Za najemnike, ki zaradi pomanjkanja primernih stanovanj težko najdejo dom, je pomembno predvsem, ali bodo do njega lažje prišli in koliko bodo zanj plačali. Niti Zoran Đukić iz Stoja nepremičnine niti Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja, ne pričakujeta padca najemnin. Razhajata pa se v presoji, ali bi davčni prihranek vplival na to, komu bo lastnik pripravljen izročiti ključe.
Đukić meni, da bi petodstotna stopnja lahko odprla vrata mladim družinam, ki doslej pri lastnikih večinoma niso bile zaželene. Razmišljanje lastnika, ki bi del prihranka lahko namenil stanovanju, povzema takole:
»Spremenilo se bo to razmišljanje. Vzamem mlado družino ali pa študenta v stanovanje, imam dva tisoč evrov prihrankov na leto, bom pa stanovanje malo zrihtal.«
Novak nasprotno ocenjuje, da pri lastnikih strah pred neprimernim najemnikom nekajkrat pretehta davčno spodbudo. Dokler korektni najemniki ne bodo zaščiteni pred neprimernimi lastniki in korektni lastniki pred neprimernimi najemniki, bodo po njegovem mnenju prizadevanja preteklih, sedanjih in prihodnjih vlad malodane brez učinka.
Združenje je vladi predlagalo drugačno merilo: lastnik bi bil deležen nižjega davka, če bi ohranil istega najemnika. Po petih letih oddajanja isti osebi bi mu denimo stopnjo znižali za nekaj odstotnih točk. Predlagali so tudi ukinitev normiranih stroškov.
Polna pokojnina ob plači, če se strinja delodajalec
Kdor izpolni pogoje za starostno upokojitev in nadaljuje delo v obveznem zavarovanju, lahko zdaj ob plači prva tri leta praviloma prejema 40 odstotkov pokojnine. Če pogoje izpolnjuje tudi pozneje, delež znaša 20 odstotkov. Po predlogu bi ob nadaljevanju dela prejemal plačo in celotno pokojnino, do katere je upravičen.
Pri pokojnini v višini 1.200 evrov sedanjih 40 odstotkov pomeni 480 evrov na mesec. S polnim izplačilom bi posameznik v primerjavi s sedanjo ureditvijo za prva tri leta prejel 720 evrov več na mesec oziroma 8.640 evrov več na leto. A odločitev ne bi bila le njegova. Z nadaljevanjem delovnega razmerja se mora strinjati delodajalec, kar temu daje bistveno močnejši pogajalski položaj.
Tomaž Arh, ustanovitelj portala, ki starejše povezuje s podjetji, ob staranju prebivalstva in pomanjkanju kadra v vse več poklicih pozdravlja spodbude, zaradi katerih ljudje ostajajo na voljo za delo. Po njegovem je prav, da nekdo po 40 letih dela prejema celotno pokojnino. »Ker dobi malo več denarja, si lahko še kaj privošči. Je plus za posameznika, delodajalci pa obdržijo nekoga z izkušnjami.«
Vendar bi delo lahko nadaljevali predvsem tisti, ki bodo zanj še imeli dovolj moči in jim bo to omogočil delodajalec, opozarja Arh. Kdor je vse življenje opravljal fizično delo, te možnosti morda ne bo imel, čeprav ima praviloma nižjo pokojnino in bi mu dodaten zaslužek prišel še kako prav. »Ko človek gre v pokoj, ni rečeno, da si želi delati polni delovni čas,« pravi Arh. Zato bi si želel prožnejših možnosti za delo, pri katerih bi upokojenec obdržal polno pokojnino.
Koga bi dosegla socialna kapica pri 7.500 evrih bruto
Razvojna oziroma socialna kapica bi mejo za obračun socialnih prispevkov postavila pri mesečni bruto plači 7.500 evrov. Za zaposlenega s tolikšno ali nižjo plačo se ne bi spremenilo nič: prispevki bi se še vedno plačevali od vsega bruto zaslužka. Pri višji plači pa se od dela nad mejo ne bi več obračunavali. Najbolje plačanim zaposlenim bi tako ostalo več neto dohodka, njihovim delodajalcem pa bi se znižal strošek dela.
Po podatkih Fiskalnega sveta in Zavoda za zdravstveno zavarovanje mejo 7.500 evrov bruto na mesec presega nekaj manj kot 13.000 ljudi oziroma približno 1,5 odstotka zaposlenih. Vlada pričakuje, da bi Slovenija s takšno ureditvijo pri zaposlovanju visoko usposobljenih ljudi lažje tekmovala z drugimi državami, obdržala domače strokovnjake in privabila nove iz tujine. Višje neto plače naj bi po njeni presoji spodbudile tudi gospodarsko aktivnost.
Til Lajovic, ki vodi podjetje za iskanje zelo iskanih, visoko usposobljenih kadrov, pogosto vodij in strokovnjakov, na trgu opaža razliko med razvojnimi in vodstvenimi delovnimi mesti. Za 24ur Dejstva je povedal, da razvojni kadri obsegajo širok razpon profilov in da jih po njegovem večina zasluži manj od predlagane meje. Plače nad njo po svojih izkušnjah povezuje predvsem z najvišjimi vodstvenimi položaji.
Kritiki v tej meji vidijo vprašanje socialne pravičnosti. Zaposleni z nižjimi ali povprečnimi plačami bi namreč še naprej prispevali od vsakega zasluženega evra, medtem ko pri najvišjih plačah za del zaslužka nad 7.500 evri to ne bi več veljalo.
Za normiranca s 130.000 evri prihodkov bi davek padel na 6.400 evrov
Kako dosegljiv je predlagani prag 150.000 evrov prihodkov za polnega normiranega samostojnega podjetnika, je odvisno tudi od dela, ki ga opravlja. Valter Gajzer ima na obali že leta frizerski salon, normiranec pa je od leta 2008. Ob vprašanju o višjem pragu se je nasmejal: »V enem frizerskem salonu je to misija nemogoče. Z dvema rokama ustvarit 150 tisoč evrov ne gre.«
Njegov pogled v širši okvir postavljajo podatki Finančne uprave RS in Ministrstva za finance. Leta 2024 je bilo polnih normirancev dobrih 23.000. Največja skupina, petina vseh, je imela med 40.000 in 50.000 evri letnih prihodkov. Več kot 100.000 evrov jih je doseglo le šest odstotkov.
Za podjetnika z visokimi prihodki pa bi bila razlika občutna. Polni normiranec s 130.000 evri letnih prihodkov bi po zdaj veljavni zakonodaji plačal skoraj 18.000 evrov dohodnine. Po predlagani ureditvi bi njegova dohodnina znašala 6.400 evrov. Poleg višjega prihodkovnega praga bi se namreč spremenilo tudi priznavanje normiranih odhodkov.
Polnemu samostojnemu podjetniku bi do 100.000 evrov prihodkov priznali 80 odstotkov normiranih odhodkov. Za del med 100.000 in 120.000 evri bi ta delež znašal 70 odstotkov, za del med 120.000 in novo mejo 150.000 evrov pa 40 odstotkov. Pri popoldanskih samostojnih podjetnikih bi prag dvignili na 70.000 evrov. Do 50.000 evrov prihodkov bi jim priznali 80 odstotkov odhodkov, za del med 50.000 in 70.000 evri pa 70 odstotkov.
S predlogom bi odpadla tudi petletna prepoved ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov, zato bi podjetniki lažje spreminjali način obdavčitve. Za ugodnejšo obravnavo polnega normiranca bi zadoščalo najmanj pet mesecev vključenosti v obvezno socialno zavarovanje namesto sedanjih najmanj devetih.
Novi samostojni podjetniki bi prvi dve leti plačevali nižje obvezne prispevke. Gajzer takšno razbremenitev ob začetku poslovanja pozdravlja, a opozarja na trenutek, ko bi se iztekla: po 24 mesecih bi se podjetniku po njegovih besedah prispevki čez noč zvišali za 400 evrov.
Ena referendumska odločitev o več področjih
Volivci 6. decembra ne bodo odločali o vsakem prihranku posebej, temveč o zakonu, ki posega v davčno, socialno, pokojninsko, delovnopravno, zdravstveno in gostinsko zakonodajo. Za vlado gre za razvojni zakon, za njegove nasprotnike za poseg, ki razkraja javne sisteme. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun ob tem ločuje nalogo sveta od politične presoje: njegova vloga je izračunati morebiten negativni vpliv na javne finance in z njim seznaniti javnost. Odločitev, kakšno težo mu pripisati, prepušča volivcem:
»Volilke in volilci se bodo na referendumu odločili, ali jih argumenti zagovornikov zakona prepričajo, da so pripravljeni sprejeti javnofinančno nestabilnost, ki jo bo zakon povzročil.«
Spletno uredništvo


