
Evropska komisija je 19. novembra proti Sloveniji začela dva postopka zaradi nepravilnega prenosa evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo. Iz Bruslja je Sloveniji poslala prva opomina: eden se nanaša na pravila o cestninah in vinjetah, drugi na opredelitev kaznivih dejanj, povezanih z negotovinskimi plačilnimi sredstvi. Slovenija ima dva meseca za odgovor in odpravo pomanjkljivosti.
Pri vinjetah je pomembno tudi trajanje uporabe
Direktiva o evrovinjetah ureja pristojbine, ki jih vozila plačujejo za uporabo določene infrastrukture. Zaradi njenega neustreznega prenosa je komisija poleg Slovenije prvi opomin poslala tudi Slovaški, Romuniji, Portugalski, Litvi in Hrvaški. Češki je v zvezi z isto direktivo poslala dodatni prvi opomin.
Komisija je pri prenosu direktive v zakonodajo držav članic ugotovila več pomanjkljivosti. Pri osebnih vozilih je izpostavila zahtevo, da morajo biti na voljo vinjete, katerih veljavnost je sorazmerna s časom uporabe infrastrukture. To velja tudi, kadar voznik infrastrukturo uporablja le del dneva.
Za težka tovorna vozila direktiva predpisuje skupno metodo za izračun cestnine. Med določbami, pri katerih je komisija ugotovila neustrezen prenos, so tudi pravila o razlikovanju višine cestnin glede na to, koliko ogljikovega dioksida izpusti tovornjak.
Pri negotovinskih plačilih je sporna opredelitev kaznivih dejanj
V drugem postopku je komisija presojala, kako so članice v svojo zakonodajo prenesle direktivo o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi. Prvi opomin so ob Sloveniji prejele še Belgija, Bolgarija, Hrvaška in Poljska. Komisija jim očita neustrezen prenos določb, ki opredeljujejo, katera ravnanja so kazniva.
Direktiva zajema tako fizična kot digitalna negotovinska plačilna sredstva. Kot kazniva dejanja opredeljuje goljufije, krajo, ponarejanje in nezakonito razširjanje teh sredstev. Zajema tudi kibernetske napade in zlorabe podatkov, kadar je njihov cilj kraja denarja.
Poleg kaznivih dejanj in sankcij zanje direktiva ureja sodelovanje med državami. Krepi izmenjavo informacij in pregon ter spodbuja preprečevanje tovrstnih dejanj, njihovo prepoznavanje in prijavljanje. Del direktive je namenjen tudi pomoči žrtvam.
Dvomesečni rok za odgovor in izvedbo popravljalnih ukrepov velja za vse države, ki so prejele opomin. Če komisija z njihovim odzivom ne bo zadovoljna, jim lahko pošlje drugi opomin.
Spletno uredništvo


