NPZ pri vpisu ne bi več štel, za prešolanje dva opomina

Dosežki na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) po predlogu ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino ne bi več šteli pri omejitvi vpisa v srednjo šolo, prešolanje osnovnošolca pa bi bilo mogoče že po dveh vzgojnih opominih v dvanajstih mesecih. Ministrstvo želi s svežnjem zakonodajnih sprememb okrepiti strokovno avtonomijo učiteljev in ravnateljev, učencem, ki še ne znajo dovolj slovensko, pa s pripravljalnicami olajšati vključitev v pouk.
Spremembe naj bi se praviloma začele uporabljati 1. septembra 2027.
Devetošolec bi sam izbral tretji predmet na NPZ
Predlog novele zakona o osnovni šoli spreminja tako izbiro predmeta na NPZ kot uporabo rezultatov. Učenec devetega razreda bi se sam odločil, iz katerega tretjega predmeta bo opravljal preverjanje. Izbiral bi med obveznimi predmeti osmega in devetega razreda.
Ob prijavi v srednješolski program z omejitvijo vpisa učenčev dosežek na NPZ ne bi bil več eno od meril za sprejem. S tem želi ministrstvo poudariti informativno in razvojno vlogo preverjanja znanja.
Opomin bi veljal tudi po prepisu na drugo šolo
Pri vzgojnih ukrepih ministrstvo predlaga jasnejša pravila za ravnanje šol. Za prešolanje učenca bi namesto sedanjih treh zadostovala dva vzgojna opomina v obdobju dvanajstih mesecev. Če bi se učenec prepisal na drugo osnovno šolo, bi že izrečeni opomin veljal tudi tam. Predlog ukinja tudi možnost ugovora zoper vzgojni opomin.
Pri ocenjevanju bi vsaka šola sprejela svoja pravila. Novela pa določa skupno mejo pri napredovanju v naslednji razred: učenec, ki bi ob koncu pouka ostal neocenjen pri treh ali več predmetih, bi razred ponavljal. Predmetne izpite bi lahko opravljal pri največ dveh predmetih.
Od pripravljalnice do rednega pouka na matični šoli
Ob vključitvi učenca v osnovno šolo bi najprej ugotovili, koliko slovenščine že zna, in na tej podlagi določili, kako se bo vključil v izobraževanje. Otrokom, ki jezika še ne obvladajo dovolj, bi v pripravljalnici omogočili intenzivno učenje slovenščine in spoznavanje slovenske kulture. Namen ukrepa je po navedbah ministrstva tem učencem zagotoviti boljše pogoje za uspešno šolanje.
Pripravljalnica ne bi bila nujno na učenčevi matični šoli. Če bi jo obiskoval na drugi osnovni šoli, bi imel zagotovljen brezplačen prevoz. Ko bi dosegel ustrezno raven znanja slovenščine, bi se vključil v redni pouk na matični šoli. Jezikovna podpora bi mu bila na voljo tudi po prehodu v razred.
Na tretjem strokovnem posvetu o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja so po navedbah ministrstva dosegli široko soglasje o tem, da so pripravljalnice potrebne. Njihova uvedba je tudi ena od zavez iz koalicijske pogodbe.
Za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti na narodnostno mešanih območjih, kjer izobraževanje poteka tudi v italijanščini oziroma madžarščini, bi še naprej veljala posebna zakonska ureditev. Ministrstvo poudarja, da predlog ne posega v njihove pravice.
Vsak dan čas za samostojno učenje in domače naloge
V razširjenem programu osnovne šole bi učenci vsak dan imeli čas za samostojno učenje in opravljanje domačih nalog. V okviru tega programa bi šole izvedle tudi najmanj en projekt, namenjen krepitvi domoljubne in državljanske vzgoje.
Sveženj predvideva še prilagoditve šolskih obveznosti za učence, ki se ukvarjajo s športom ali umetnostjo. Natančneje bi uredili tudi izobraževanje na domu.
Ministrstvo napovedane spremembe predstavlja kot prve konkretne zakonodajne korake na področjih, ki jih obravnava na strokovnih posvetih o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja. Na portalu e-Demokracija so za zdaj objavljeni predlogi novel zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, zakona o gimnazijah in zakona o višjem strokovnem izobraževanju ter predlog zakona o šolski inšpekciji.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana



