Grozljiva smrt 32-letnika v zagrebški psihiatrični bolnišnici: Aretiranih že osem zdravstvenih delavcev, razkrivajo se novi očitki#video

Preiskava smrti 32-letnega Kristiana Josipa Periša, ki je 21. oktobra umrl v psihiatrični bolnišnici Sveti Ivan v Zagrebu, se širi. Hrvaška policija je v ponedeljek aretirala še štiri zdravstvene delavce, med njimi zdravnico, dve medicinski sestri in zdravstvenega tehnika. Skupno je tako v primeru osumljenih že osem zaposlenih. Medtem ko so prvi štirje zdravstveni tehniki osumljeni posebej hudega umora ranljive osebe, naj bi drugi štirje kaznivo dejanje opazovali, vendar ga niso preprečili. Primer, ki ga spremljajo pretresljivi posnetki nadzornih kamer, je že povzročil odstop vodstva bolnišnice, zdravstvena inšpekcija pa je ugotovila nepravilnosti pri obravnavi pokojnega pacienta.
Hrvaško javnost še naprej pretresa smrt 32-letnega Kristiana Josipa Periša, ki je 21. oktobra umrl med zdravljenjem na Kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan v zagrebškem Jankomiru. Primer, ki je sprva sprožil vprašanja o okoliščinah pacientove smrti, je po razkritju posnetkov nadzornih kamer prerasel v obsežno kriminalistično preiskavo zaradi suma posebej hudega umora.
V ponedeljek, 16. novembra, je zagrebška policija potrdila aretacijo še štirih oseb, ki so bile navzoče v bolniški sobi med dogodkom. Gre za zdravnico, dve medicinski sestri in zdravstvenega tehnika, ki naj bi bili skupaj s štirimi že prej aretiranimi zdravstvenimi tehniki vidni na posnetkih nadzornih kamer.
Skupno število osumljenih se je tako povečalo na osem. Novi aretirani so stari 23, 27 in 33 let, med njimi pa so tri ženske in en moški. Policija je potrdila, da so osumljeni kaznivega dejanja posebej hudega umora ranljive osebe v povezavi z opustitvijo dolžnega ravnanja.
Kaj se je zgodilo v bolniški sobi 11A?
Kristian Josip Periš je bil pacient Klinike za psihiatrijo Sveti Ivan v zagrebškem Jankomiru. V bolnišnici je umrl 21. oktobra, okoliščine njegove smrti pa so postale predmet policijske preiskave, potem ko so se pojavili sumi o nasilnem ravnanju zdravstvenega osebja.
Ključni dokaz v preiskavi so posnetki nadzornih kamer iz bolniške sobe 11A, v kateri je bil Periš nameščen. Po poročanju hrvaških medijev posnetki prikazujejo ravnanje več zdravstvenih delavcev, ki so pacienta fizično obvladovali in omejevali njegovo gibanje.
Jutarnji list je ob sklicevanju na vsebino posnetkov poročal, da naj bi eden od zdravstvenih tehnikov pacientu čez glavo položil blazino in jo močno pritiskal, medtem ko naj bi drugi sodelovali pri njegovem fizičnem zadrževanju. Po navedbah časnika naj bi pritisk na predel glave, vratu in prsnega koša trajal več minut.
Prav takšno ravnanje je v središču suma posebej hudega umora ranljive osebe. Preiskovalci ugotavljajo, kdo je neposredno sodeloval pri nasilju, kakšna je bila vloga posameznih zaposlenih in ali bi lahko drugi navzoči preprečili smrt pacienta.
Najprej aretirali štiri zdravstvene tehnike
Prva štiri prijetja so sledila v začetku novembra, potem ko je policija pridobila posnetke nadzornih kamer. Hrvaški notranji minister Davor Božinović je pojasnil, da je policija posnetke prejela 6. novembra, kar je pomenilo pomemben preobrat v preiskavi.
Štirje zdravstveni tehniki so bili nato aretirani zaradi suma posebej hudega umora ranljive osebe. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik zagrebškega županijskega sodišča 8. novembra zanje odredil enomesečni preiskovalni pripor.
Po poročanju hrvaških medijev so se trije osumljeni med zaslišanjem branili z molkom, eden pa je podal zagovor. Vsi štirje ostajajo osumljenci, njihova kazenska odgovornost pa bo predmet nadaljnjega postopka.
Zaradi organizacijskih in varnostnih razlogov so jih pozneje premestili iz zagrebškega pripora v Remetincu v druge zavode, med drugim v Lipovico-Popovačo in Karlovac. Hrvaško ministrstvo za pravosodje je ob tem pojasnilo, da so bile premestitve izvedene s soglasjem pristojnega sodišča.
Novi osumljenci naj bi bili navzoči, a nasilja niso preprečili
Ponedeljkove aretacije so pomembne predvsem zato, ker preiskava zdaj zajema tudi zaposlene, ki naj ne bi neposredno izvajali nasilja, temveč naj bi bili med dogodkom navzoči.
Po informacijah hrvaškega portala Index so bili v ponedeljek aretirani zdravnica na specializaciji, dve medicinski sestri in zdravstveni tehnik. Policija jih sumi, da niso preprečili posebej hudega umora, čeprav naj bi bili v bolniški sobi in imeli dolžnost ustrezno ukrepati.
Takšna pravna kvalifikacija je pomembna, saj razlikuje med neposrednim izvrševanjem nasilja in odgovornostjo oseb, ki bi morale zaradi svojega položaja in poklicnih dolžnosti zaščititi pacienta.
Po zaključku policijskih zaslišanj so vsi štirje novi osumljenci noč preživeli v policijskem pridržanju. Za torek, 17. novembra, je bilo predvideno njihovo zaslišanje na zagrebškem županijskem državnem tožilstvu, ki bo odločalo o nadaljnjih procesnih korakih in morebitnem predlogu za odreditev preiskovalnega pripora.
Odvetnik aretirane zdravnice Šime Matak je za hrvaške medije povedal, da ga očitki zoper njegovo stranko pretresajo. Poudaril je, da je za zdaj seznanjen predvsem z informacijami, ki so jih objavili policija in mediji.
Družina opozarja tudi na zdravstveno dokumentacijo
Po novih aretacijah se je oglasil odvetnik družine pokojnega Kristiana Josipa Periša. Pojasnil je, da so svojci pričakovali širitev preiskave, saj menijo, da obstajajo razlogi za preverjanje odgovornosti več oseb.
Odvetnik Leon Zrilić je za hrvaške medije opozoril na sum neskrbnega zdravljenja in nepravilnosti pri spremljanju pacientovega zdravstvenega stanja. Po njegovih navedbah zdravnica in drugi navzoči med dogodkom niso ustrezno spremljali Periševih življenjskih funkcij.
Posebej resni so tudi očitki glede zdravstvene dokumentacije. Odvetnik družine trdi, da so bili posamezni dogodki v dokumentaciji prikazani neresnično, pri čemer se sklicuje na ugotovitve zdravstvene inšpekcije.
Ti očitki odpirajo dodatna vprašanja o tem, kako je bilo ravnanje zdravstvenega osebja zabeleženo, kdo je dokumentacijo pripravljal in ali so zapisi ustrezali dejanskemu poteku dogodkov.
Družina poudarja, da želi popolno razjasnitev okoliščin smrti in ugotovitev odgovornosti vseh, ki bi lahko s svojim ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ukrepanja prispevali k tragičnemu razpletu.
Zdravstvena inšpekcija odkrila nepravilnosti
Primer je sprožil tudi nadzor hrvaškega ministrstva za zdravje. Zdravstvena inšpekcija je ugotovila nepravilnosti pri uporabi in dokumentiranju ukrepov fizičnega omejevanja pacienta, kar je še povečalo vprašanja o ravnanju osebja v bolnišnici.
Fizično omejevanje pacientov v psihiatričnih ustanovah je posebej občutljivo področje. Takšni ukrepi so dovoljeni le pod zakonsko določenimi pogoji, njihova uporaba pa mora biti strokovno utemeljena, nadzorovana in ustrezno dokumentirana.
Pri vsakem takšnem posegu je pomembno spremljanje zdravstvenega stanja pacienta, saj lahko nepravilno izvajanje fizičnega omejevanja povzroči resne poškodbe ali ogrozi življenje. Prav zato imajo zdravstveni delavci posebno odgovornost, da preprečijo nevarno ravnanje in pravočasno ukrepajo ob znakih ogroženosti.
Ugotovitve inšpekcije bodo pomembne tudi za nadaljnjo presojo odgovornosti zaposlenih in morebitnih sistemskih pomanjkljivosti pri delu bolnišnice.
Odstopila direktorica, sledili so še drugi odstopi
Po javnem razkritju posnetkov in začetku kazenskega postopka je s položaja odstopila direktorica Klinike za psihiatrijo Sveti Ivan Majda Grah. Njenemu odstopu so sledili še odstopi drugih predstavnikov vodstva in članov upravnega sveta bolnišnice.
Po poročanju hrvaške javne radiotelevizije HRT so nepreklicno odstopili štirje od sedmih članov upravnega sveta. Za vršilko dolžnosti direktorice je bila imenovana Lidija Hrastić-Novak, ki bo ustanovo vodila do izvedbe javnega razpisa.
Spremembe v vodstvu so sledile vse večjemu pritisku javnosti in razkritjem o ravnanju z umrlim pacientom. Primer je namreč presegel vprašanje odgovornosti posameznih zdravstvenih delavcev in odprl tudi razpravo o nadzoru nad uporabo prisilnih ukrepov v psihiatričnih ustanovah.
Pomembno vprašanje ostaja, kako so bili v bolnišnici organizirani nadzor, poročanje o izrednih dogodkih in preverjanje ravnanja osebja. Prav ti mehanizmi bi morali zagotavljati, da se morebitne nepravilnosti pravočasno zaznajo in ustrezno obravnavajo.
Svojci zahtevajo spremembe zakonodaje
Družina Kristiana Josipa Periša se ni omejila zgolj na zahtevo po kazenski odgovornosti. Svojci so predstavili tudi predloge za spremembe pravil, ki urejajo ravnanje s pacienti v psihiatričnih ustanovah.
Med njihovimi zahtevami je sprememba hrvaškega zakona o zaščiti oseb z duševnimi motnjami in pravilnika o prisilnih ukrepih. Predlagajo izrecno prepoved pokrivanja obraza pacientom in postopkov, ki lahko otežijo dihanje.
Zavzemajo se tudi za obvezno prijavljanje vsake uporabe fizičnega omejevanja pristojnemu državnemu organu ter za obvezno obveščanje policije ob smrti ali hudi poškodbi pacienta med takšnim postopkom.
Družina želi, da bi se podrobno preverilo ravnanje vseh zdravstvenih delavcev, ki so bili prisotni med Periševim omejevanjem, ne glede na to, ali so neposredno sodelovali pri fizičnem posegu.
Takšne zahteve kažejo, da svojci želijo preprečiti podobne tragedije tudi v prihodnje. Njihova prizadevanja so sprožila širšo javno razpravo o pravicah pacientov in odgovornosti zdravstvenih ustanov.
Osem osumljenih, številna vprašanja in preiskava, ki se nadaljuje
Smrt Kristiana Josipa Periša je postala eden najbolj odmevnih primerov domnevnega nasilja nad pacientom v hrvaškem zdravstvenem sistemu. V manj kot mesecu dni po njegovi smrti je policija aretirala osem zdravstvenih delavcev, bolnišnica je ostala brez dotedanjega vodstva, zdravstvena inšpekcija pa je ugotovila nepravilnosti.
Preiskovalci morajo zdaj natančno razjasniti vlogo vsakega od osumljenih, ugotoviti dejanski potek dogodkov v bolniški sobi in preveriti, ali so bili vsi predpisani zdravstveni postopki ustrezno izvedeni.
Posebej pomembno bo vprašanje, ali bi bilo mogoče smrt preprečiti s pravočasnim ukrepanjem osebja, ki je bilo navzoče med dogodkom. Prav na tem temelji tudi sum zoper štiri na novo aretirane zdravstvene delavce.
Za družino pokojnega 32-letnika je najpomembneje, da preiskava razkrije celotno resnico o njegovih zadnjih trenutkih. Za hrvaški zdravstveni sistem pa primer predstavlja resno opozorilo o pomenu nadzora, spoštovanja pacientovih pravic in odgovornosti zaposlenih pri uporabi prisilnih ukrepov.
Kazenski postopek še poteka, vsi osumljeni pa do morebitne pravnomočne obsodbe veljajo za nedolžne.



