Črna kronikaDružbaPolitikaSvet

Migrantski val pretresel Kanarske otoke: Skoraj 4.000 ljudi v treh dneh, majhen otok na robu zmogljivosti

Kanarski otoki se soočajo z izjemnim povečanjem prihodov migrantov, ki je v zadnjih dneh podrl dolgoletne rekorde. V samo treh dneh je na špansko otočje v Atlantskem oceanu prispelo kar 3.890 ljudi v 31 plovilih, med njimi številni otroci in ženske. Najhuje je na majhnem otoku El Hierro, kjer zaradi pomanjkanja nastanitvenih zmogljivosti nekateri migranti noči preživljajo kar na pristaniških pomolih. Regionalne oblasti zahtevajo takojšnjo pomoč španske vlade, reševalne službe pa opozarjajo na vse večjo obremenjenost.

Kanarski otoki so minuli konec tedna doživeli rekordne prihode migrantov po nevarni atlantski poti iz zahodne Afrike. Po podatkih španske tiskovne agencije EFE je v soboto, 14. novembra, na otočje prispelo 1.580 ljudi, kar je največ v enem dnevu od začetka sistematičnega spremljanja prihodov po tej poti leta 1994. S tem je bil presežen prejšnji rekord iz 7. novembra 2020, ko je na otoke prispelo 1.461 migrantov.

Toda prihodi se niso ustavili. V nedeljo so reševalne službe pomagale še 1.467 ljudem, ki so prispeli v devetih čolnih. Skupaj je tako v soboto in nedeljo na Kanarske otoke prispelo 3.047 migrantov, če upoštevamo še petkovih 843 prihodov, pa se tridnevno število povzpne na 3.890.

Največje breme je prevzel El Hierro, najmanjši med glavnimi naseljenimi Kanarskimi otoki, kjer živi nekaj več kot 12.000 prebivalcev. Zaradi izjemnega števila prihodov so se tamkajšnje nastanitvene zmogljivosti hitro zapolnile, oblasti pa so morale organizirati dodatne prevoze migrantov na druge otoke.

Rekordni soboti sledila še ena izjemno zahtevna nedelja

Sobotni prihod 1.580 ljudi je pomenil nov dnevni rekord na kanarski migracijski poti. Reševalne operacije so potekale v bližini otokov El Hierro, Gran Canaria in Tenerife, pri čemer je velika večina migrantov prispela prav na El Hierro.

Po podatkih EFE je bilo med sobotnimi prišleki najmanj 173 mladoletnikov in 120 žensk. Številni so na pot krenili iz Senegala in Gambije, nekateri pa so prihajali tudi iz Gvineje, Gvineje Bissau, Malija in Toga. Njihova pot čez Atlantski ocean je trajala od pet do sedem dni, v posameznih primerih tudi dlje.

Med rešenimi so bili tudi dojenčki. Na enem od plovil je potoval šestmesečni otrok, na drugem pa 18-mesečni malček in nosečnica v četrtem mesecu nosečnosti. Takšni primeri kažejo, kako nevarne razmere morajo prestati tudi najranljivejši potniki.

V nedeljo se je pritisk nadaljeval. Na El Hierro je prispelo 1.354 ljudi, na Tenerife pa še 113. Reševalci so morali znova opraviti več zahtevnih operacij, nekateri rešeni pa so zaradi zdravstvenih težav potrebovali bolnišnično oskrbo.

Skoraj 900 ljudi moralo prenočiti na pristaniških pomolih

Največje težave so se pojavile pri zagotavljanju nastanitve. Po podatkih EFE je moralo v noči na ponedeljek kar 870 migrantov prenočiti na pristaniških območjih El Hierra, saj zanje ni bilo dovolj prostora v obstoječih sprejemnih centrih.

Od tega jih je 546 ostalo v pristanišču La Restinga, še 324 pa v pristanišču La Estaca. Gre za pristanišči, ki sta postali osrednji sprejemni točki za plovila z migranti, rešenimi na nevarni atlantski poti.

V začasnih nastanitvenih objektih je bilo medtem nameščenih 1.606 ljudi. Največ, približno 1.300, jih je bilo v sprejemnem centru San Andrés, preostale pa so namestili v športno dvorano in samostanske prostore.

Zaradi pomanjkanja prostora so španske oblasti začele organizirati dodatne premestitve. V ponedeljek zjutraj so z redno ladijsko povezavo z El Hierra odpeljali 360 migrantov, za popoldne pa je bil predviden še en prevoz enakega števila ljudi.

Na otok z 12.000 prebivalci je novembra prispelo več kot 9.000 migrantov

Razsežnost dogajanja je še posebej očitna ob primerjavi s številom prebivalcev El Hierra. Otok ima nekaj več kot 12.000 stalnih prebivalcev, samo v prvi polovici novembra pa je nanj prispelo že več kot 9.000 migrantov.

Po poročanju španske javne televizije RTVE je do sredine novembra na otok prispelo 91 plovil z več kot 9.000 ljudmi. Poznejši podatki EFE so pokazali, da se je število prihodov še povečalo. Že do nedelje dopoldne je bilo novembra zabeleženih 96 plovil, medtem ko jih je v prvih desetih mesecih letošnjega leta prispelo skupaj 66.

Takšna koncentracija prihodov predstavlja izjemno obremenitev za lokalno infrastrukturo. Na otoku z omejenimi zdravstvenimi, nastanitvenimi in prometnimi zmogljivostmi je treba v zelo kratkem času zagotoviti osnovno oskrbo velikemu številu ljudi.

Obremenjene niso le sprejemne službe, temveč tudi zdravstveno osebje, policija, prostovoljci in reševalci. Posebno skrb zahtevajo mladoletniki brez spremstva, družine z majhnimi otroki in ljudje, ki so po večdnevni plovbi v slabem zdravstvenem stanju.

Regionalni predsednik zahteva takojšnje ukrepanje Madrida

Predsednik vlade Kanarskih otokov Fernando Clavijo je zaradi razmer zahteval takojšnjo pomoč španske centralne vlade. V nedeljo je opozoril, da El Hierro ne more več sam obvladovati takšnega pritiska brez dodatnih kadrovskih, zdravstvenih in logističnih zmogljivosti.

Clavijo je pozval pristojna ministrstva, naj pospešijo izvajanje dogovorjenih ukrepov. Med prednostnimi nalogami so dodatne nastanitvene zmogljivosti, okrepitev zdravstvenih služb ter hitrejše premeščanje migrantov na druge Kanarske otoke in na špansko celino.

Na El Hierro je v nedeljo prispel tudi španski minister za teritorialno politiko Ángel Víctor Torres. Po obisku pristanišča La Restinga je napovedal okrepitev pomorskih reševalnih zmogljivosti in dodatne ukrepe, o katerih naj bi španska vlada razpravljala v torek.

Španska vlada je zaradi povečanih prihodov na Kanarskih otokih že sprejela izredne ukrepe na področju migracij. Toda najnovejši podatki kažejo, da bo morala ob nadaljevanju takšnega tempa zagotoviti še več podpore.

V prvih petnajstih dneh novembra več kot 11.000 prihodov

Podatki španskega notranjega ministrstva kažejo, da ne gre zgolj za kratkotrajen porast prihodov v enem koncu tedna. Po uradni statistiki, objavljeni 16. novembra, je v prvih petnajstih dneh meseca na Kanarske otoke prispelo 11.037 ljudi v 106 plovilih.

Od začetka leta do 15. novembra je na otočje prispelo 24.364 migrantov, kar je 65,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Gre za občuten preobrat glede na začetek leta, ko so španske oblasti beležile zmanjšanje prihodov po atlantski poti.

Na ravni celotne Španije je bilo v istem obdobju zabeleženih 44.238 nedovoljenih prihodov, kar je 39,4 odstotka več kot leto prej. Večina ljudi je v državo prispela po morju.

Povečanje prihodov je povezano z razmerami v zahodnoafriških državah in delovanjem tihotapskih mrež, vendar se razlogi za odhod posameznikov razlikujejo. Med njimi so gospodarske stiske, pomanjkanje zaposlitvenih možnosti, politična nestabilnost in osebne okoliščine.

Atlantska pot ostaja ena najnevarnejših poti proti Evropi

Pot iz zahodne Afrike do Kanarskih otokov velja za eno najnevarnejših migracijskih poti na svetu. Ljudje se nanjo pogosto podajajo v prenatrpanih lesenih čolnih, ki niso primerni za dolgotrajno plovbo po odprtem oceanu.

Potovanje lahko traja več dni, v tem času pa so potniki izpostavljeni močnim morskim tokovom, visokim valovom, pomanjkanju pitne vode, izčrpanosti in nevarnosti okvar motorjev. Če plovilo zaide s predvidene smeri, je iskanje na ogromnem območju Atlantika izjemno zahtevno.

Španska humanitarna organizacija Caminando Fronteras, ki spremlja smrti in izginotja migrantov, je v prvih petih mesecih letošnjega leta na poti proti Kanarskim otokom zabeležila najmanj 635 smrtnih žrtev. Dejansko število je težko ugotoviti, saj nekatera plovila izginejo brez sledu, številni primeri pa nikoli niso uradno dokumentirani.

Prav zato so reševalne operacije ključnega pomena. Španska pomorska reševalna služba Salvamento Marítimo in civilna garda sta v zadnjih dneh izvajali številne intervencije, pri katerih so sodelovala različna reševalna plovila.

Kanarski otoki pred zahtevnimi tedni

Najnovejši migracijski val je Kanarske otoke postavil pred zahtevno nalogo. Na eni strani morajo oblasti zagotoviti varno sprejemanje in osnovno oskrbo ljudi, ki so preživeli nevarno potovanje, na drugi pa zaščititi delovanje lokalnih javnih služb in vsakdanje življenje prebivalcev.

Posebej občutljive so razmere na El Hierru, kjer število prihodov v kratkem obdobju predstavlja izjemno velik delež stalnega prebivalstva. Regionalna vlada zato vztraja, da morata Madrid in širši državni sistem prevzeti večji del organizacijskega in finančnega bremena.

Rekordnih 1.580 prihodov v enem dnevu in skoraj 4.000 v treh dneh kaže, kako hitro se lahko razmere na atlantski migracijski poti spremenijo. Nadaljnji razvoj bo odvisen od števila novih prihodov, vremenskih razmer in učinkovitosti ukrepov, s katerimi bodo španske oblasti poskušale razbremeniti najbolj prizadete otoke.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button