Iz lokalnih medijev

Volilni preobrat na Obali: V Kopru in Izoli drugi krog, za županski stolček se bosta borila oče in sin Popovič

Nedeljske lokalne volitve so na slovenski Obali prinesle zanimiv politični razplet. V Kopru aktualnemu županu Alešu Bržanu ni uspelo ponoviti zmage izpred štirih let, zato se bo moral 29. novembra v drugem krogu pomeriti z Nikom Popovičem, sinom nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča. Prav Boris Popovič se je medtem uvrstil v drugi krog v sosednji Izoli, kjer mu bo nasproti stal Daniel Radešić. Povsem drugače je bilo v Piranu in Ankaranu, kjer sta Andrej Korenika in Gregor Strmčnik že v prvem krogu dobila zadostno podporo za nadaljevanje županovanja.

Slovenska Istra je v nedeljo, 15. novembra, odločala o prihodnjem vodstvu štirih obalnih občin, vendar bo končna podoba občinske oblasti znana šele čez dva tedna. Medtem ko sta Piran in Ankaran župansko vprašanje rešila že v prvem krogu, se volilna tekma nadaljuje v Kopru in Izoli. Prav ti dve občini sta poskrbeli za eno zanimivejših zgodb letošnjih lokalnih volitev, saj se bosta v drugem krogu za županski položaj potegovala člana iste družine, vendar v različnih občinah.

V Kopru je največ glasov zbral aktualni župan Aleš Bržan, vendar je ostal pod 50-odstotno mejo, potrebno za neposredno izvolitev. Njegov izzivalec bo Nik Popovič, ki kandidira s stranko Koper je naš. V Izoli pa je največ podpore dobil nekdanji dolgoletni koprski župan Boris Popovič, ki se bo za vodenje občine pomeril z Danielom Radešićem. Oba dvoboja bosta odločena v nedeljo, 29. novembra.

Koper: Bržan prvi, vendar brez zmage v prvem krogu

V Mestni občini Koper je bilo na letošnjih volitvah kar deset kandidatov za županski položaj. Po skoraj v celoti preštetih glasovnicah je aktualni župan Aleš Bržan prejel 47,26 odstotka oziroma 10.408 glasov. Drugouvrščeni Nik Popovič je zbral 31,71 odstotka oziroma 6.985 glasov. Razlika med kandidatoma znaša 3.423 glasov oziroma 15,55 odstotne točke.

Bržan se poteguje za svoj tretji mandat. Na volitvah leta 2022 je zmagal že v prvem krogu, ko je prejel 53,8 odstotka glasov, njegov najbližji tekmec pa je bil tedaj Boris Popovič. Tokrat se bo moral za nadaljevanje županovanja pomeriti z njegovim sinom Nikom, ki je s svojo kandidaturo in stranko Koper je naš dosegel drugo mesto.

Za Bržanom in Popovičem je bila tretja Mateja Hrvatin Kozlovič, skupna kandidatka Gibanja Svoboda in Liste Zavedno Koper, ki je prejela devet odstotkov glasov. Kandidat SDS Peter Bolčič je zbral 3,35 odstotka, Zmago Jelinčič Plemeniti 2,48 odstotka, Jasna Softić 1,87 odstotka, Alan Medveš 1,58 odstotka, Matej Sukič 1,40 odstotka, Stojan Prinčič 0,83 odstotka in Samir Šaković 0,53 odstotka.

Rezultati kažejo, da je Bržan v prvem krogu prejel največjo posamično podporo, vendar so se glasovi razdelili med več kandidatov. V drugem krogu bodo volivci izbirali samo med njim in Nikom Popovičem, zato se bo volilna tekma začela na novo, brez samodejnega prenosa glasov kandidatov, ki so izpadli.

Nik Popovič želi na čelo občine, ki jo je nekoč vodil njegov oče

Koprska volilna tekma je letos dobila tudi izrazito družinsko-politično razsežnost. Nik Popovič kandidira za vodenje občine, ki jo je njegov oče Boris Popovič vodil med letoma 2002 in 2018. V tem obdobju je Boris Popovič močno zaznamoval razvoj Kopra, pa tudi politično dogajanje v mestu, kjer so njegove odločitve pogosto sprožale različne odzive.

Leta 2018 je Boris Popovič županski položaj izgubil proti Alešu Bržanu, ki je nato leta 2022 osvojil še drugi mandat. Letos se nekdanji župan ni vrnil v koprsko volilno tekmo, temveč je kandidiral v Izoli, medtem ko je njegovo politično mesto v Kopru prevzel sin Nik.

Koprska volivca tako v drugem krogu čaka odločitev med aktualnim županom, ki poudarja nadaljevanje začetih projektov, in kandidatom, ki nastopa pod imenom politične organizacije, povezane z obdobjem nekdanjega župana. Toda volitve ne bodo zgolj odločanje o preteklosti. V ospredju ostajajo stanovanjska problematika, promet, urejanje javnih površin, razvoj podeželja, turistični pritiski in odnos mesta do Luke Koper.

Bržan in Nik Popovič sta po nedeljskem glasovanju v pogovoru za 24ur poudarila, da kljub volilni tekmi pričakujeta korektno sodelovanje. Oba sta omenila tudi, da sta se na volilni dan srečala na kavi in se pozdravila. Takšne izjave nakazujejo pripravljenost na politični dialog, vendar bo prihodnja sestava mestnega sveta pomembno vplivala na dejanske možnosti sodelovanja.

V koprskem mestnem svetu največ mandatov Bržanovi listi

Nedeljske volitve niso odločale samo o županu, temveč tudi o sestavi koprskega mestnega sveta. Po delnih neuradnih rezultatih je največ mandatov osvojila Lista Aleša Bržana, ki naj bi imela 12 svetnikov. Na drugem mestu je stranka Koper je naš z devetimi mandati, kar kaže na precejšnjo podporo obema političnima skupinama.

Gibanje Svoboda je osvojilo tri mandate, SDS dva, Levica, Lista Zavedno Koper, Pirati in Srce Kopra pa po en mandat. V mestnem svetu bo tako zastopanih osem list, kar pomeni, da bo pri sprejemanju pomembnih odločitev potrebno sodelovanje različnih političnih skupin.

V primerjavi z letom 2022 se je razmerje nekoliko spremenilo. Takrat je stranka Koper je naš osvojila 11 mandatov, Lista Aleša Bržana deset, Gibanje Svoboda pa pet. Letošnji rezultat tako kaže okrepitev Bržanove liste in nekoliko manjšo zastopanost stranke Koper je naš, čeprav je njen županski kandidat uspešno napredoval v drugi krog.

Za prihodnje vodenje občine bo pomembno, ali bo izvoljeni župan uspel oblikovati zadostno podporo za izvajanje svojega programa. Županski položaj namreč sam po sebi ne zagotavlja večine v mestnem svetu, ki odloča o proračunu in drugih pomembnih občinskih vprašanjih.

Izola: Boris Popovič pred Danielom Radešićem, razlika precej manjša

Še tesnejši je bil prvi krog županskih volitev v Izoli. Nekdanji koprski župan Boris Popovič, ki kandidira s stranko Izola je naša, je prejel 45,22 odstotka glasov. Njegov najbližji zasledovalec Daniel Radešić je zbral 40,14 odstotka. Razlika med njima znaša 5,08 odstotne točke, zato bo tudi v Izoli o županu odločal drugi krog.

Izola bo v vsakem primeru dobila novega župana. Dosedanji župan Milan Bogatič, ki je bil leta 2022 izvoljen s podporo Gibanja Svoboda, se namreč ni odločil za ponovno kandidaturo. Za njegovega naslednika se je potegovalo sedem kandidatov, vendar sta največ podpore dobila Popovič in Radešić.

Boris Popovič je v predvolilni kampanji napovedoval gradnjo garažnih hiš, prenovo infrastrukture v mestnem jedru in na podeželju ter učinkovitejše delovanje občinske uprave. Posebej je poudarjal potrebo po reševanju prometnih in parkirnih težav, ki so v Izoli zaradi omejenega prostora in turistične obremenitve že vrsto let pomembna tema.

Daniel Radešić, skupni kandidat Gibanja Svoboda, Levice, SD in liste Mef in Izolani, je v kampanji poudarjal finančno vzdržne in okoljsko sprejemljive naložbe, odgovorno upravljanje občinskega denarja ter upoštevanje širših koristi za prebivalce. Radešić ima izkušnje iz bančništva in vodenja gradbenih projektov, zaposlen pa je kot strokovni sodelavec za investicije v bolnišnici Valdoltra.

Izolsko volilno kampanjo je zaznamovala tudi kriminalistična preiskava zaradi suma korupcije, povezana z Radešićem. Pomembno je poudariti, da kriminalistična preiskava sama po sebi ne pomeni ugotovljene krivde. O morebitni kazenski odgovornosti lahko odločajo le pristojni organi na podlagi izvedenih postopkov.

Oče in sin Popovič pred dvema različnima volilnima preizkušnjama

Posebnost letošnjih obalnih volitev je, da se bosta 29. novembra v drugem krogu pomerjala tako Boris kot Nik Popovič. Boris bo v Izoli poskušal pridobiti županski mandat v občini, ki je doslej ni vodil, Nik pa bo v Kopru izzval aktualnega župana Aleša Bržana.

Čeprav gre za člana iste družine, sta njuni volilni tekmi različni. V Kopru ima Bržan pred Popovičem precejšnjo prednost iz prvega kroga, medtem ko je v Izoli razlika med Borisom Popovičem in Danielom Radešićem bistveno manjša. To pomeni, da bodo v obeh občinah pomembni tudi glasovi volivcev, ki so v prvem krogu podprli druge kandidate.

Pri tem je treba upoštevati, da rezultat prvega kroga ni napoved končnega izida. V drugem krogu se lahko volilna udeležba spremeni, volivci izpadlih kandidatov pa se lahko odločijo za enega od finalistov ali ostanejo doma. Prav zato bosta prihodnja dva tedna pomembna za predstavitev programov in nagovarjanje širšega kroga prebivalcev.

Piran: Andrej Korenika prepričljivo do novega mandata

Medtem ko bosta Koper in Izola znova volila, so v Piranu župana izbrali že v prvem krogu. Aktualni župan Andrej Korenika je prejel 59,10 odstotka glasov in si zagotovil nadaljevanje mandata. Drugouvrščena kandidatka Meira Hot je zbrala 24,13 odstotka glasov.

Korenika je na volitvah leta 2022 zmagal v drugem krogu, ko je premagal Gašparja Gašparja-Mišiča. Tokrat je potrebno večino dosegel že ob prvem glasovanju, kar mu omogoča nadaljevanje dela brez dodatnega volilnega kroga.

V občinskem svetu je po neuradnih rezultatih največ mandatov osvojila Lista Andreja Korenike, in sicer deset. SD je pridobila pet mandatov, Gibanje Svoboda in SDS po dva, Levica, Lista Gašpar Gašpar-Mišič in mi ter Piran je naš pa po enega.

V prihodnjem mandatu bodo med pomembnimi vprašanji občine urejanje prometa in parkiranja, stanovanjska problematika, turistični razvoj ter ohranjanje kakovosti življenja v Piranu, Portorožu in drugih naseljih. Občina se sooča tudi z izzivi, povezanimi s sezonskimi obremenitvami, infrastrukturo in razmerjem med turistično dejavnostjo ter potrebami domačinov.

Ankaran: Gregor Strmčnik ostaja župan

Tudi v Ankaranu je bilo župansko vprašanje rešeno že v nedeljo. Aktualni župan Gregor Strmčnik je prejel 58,65 odstotka glasov in si zagotovil nov mandat. Drugouvrščeni Aleksander Pahor je zbral 18,38 odstotka podpore.

Strmčnik vodi Ankaran od ustanovitve samostojne občine, zato njegova ponovna izvolitev pomeni nadaljevanje dosedanjega občinskega vodstva. Občina je v zadnjih letih veliko pozornosti namenjala urejanju obalnega prostora, razvoju javne infrastrukture in varovanju naravnega okolja.

Med pomembnimi izzivi prihodnjega obdobja ostajajo prostorski razvoj, prometna povezanost, urejanje obalnega pasu ter usklajevanje potreb prebivalcev z gospodarskimi in turističnimi dejavnostmi. Ankaran ima zaradi svoje lege in bližine pristaniškega območja tudi posebne prostorske in okoljske izzive.

Izola z največjim porastom volilne udeležbe

Zanimive so tudi razlike v volilni udeležbi med štirimi obalnimi občinami. Po podatkih Državne volilne komisije, ki jih je danes povzel portal Obala Plus, je bila udeležba najvišja v Izoli, kjer je glasovalo 57,94 odstotka volilnih upravičencev. Na volišča je odšlo 6.951 od skupno 11.996 volivcev.

Izola je zabeležila tudi največji porast udeležbe v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2022. Takrat je v prvem krogu glasovalo 45,32 odstotka volivcev, letos pa kar 12,62 odstotne točke več. To kaže na občutno večjo volilno mobilizacijo, čeprav samo na podlagi udeležbe ni mogoče ugotoviti, kateri dejavniki so jo povzročili.

V Ankaranu je glasovalo 57,10 odstotka volivcev, kar je nekoliko manj kot pred štirimi leti, ko je bila udeležba 57,75-odstotna. V Kopru je svoj glas oddalo 55,82 odstotka upravičencev oziroma 22.228 od 39.818 volivcev. To je skoraj dve odstotni točki več kot leta 2022.

Najnižjo udeležbo so zabeležili v Piranu, kjer je glasovalo 45,89 odstotka volivcev oziroma 6.310 od skupno 13.749 upravičencev. Kljub temu se je udeležba v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami povečala za 4,17 odstotne točke.

Na ravni Slovenije je bila po podatkih, posodobljenih 16. novembra ob 8. uri, volilna udeležba 53,96-odstotna. Izola, Ankaran in Koper so tako presegli državno povprečje, Piran pa je ostal pod njim.

Obalo čakata še dva tedna volilne kampanje

Nedeljske volitve so pokazale, da se politična razmerja v slovenski Istri spreminjajo, vendar ne povsod enako. V Piranu in Ankaranu sta aktualna župana dobila dovolj glasov za nadaljevanje dela, v Kopru pa je Bržan ostal pod mejo za neposredno zmago. V Izoli se bo odločalo o novem županu, saj dosedanji župan ni ponovno kandidiral.

V prihodnjih dveh tednih bodo v Kopru in Izoli v ospredju predvsem vprašanja razvoja občin, stanovanjske problematike, prometa, parkiranja, turističnih obremenitev in občinskih naložb. Kandidati bodo morali nagovoriti tudi volivce, ki v prvem krogu niso podprli nobenega od finalistov.

Posebno pozornost bo nedvomno pritegnila zgodba družine Popovič, saj bosta oče Boris in sin Nik istega dne nastopila v dveh različnih županskih dvobojih. Toda o prihodnosti Kopra in Izole ne bodo odločali družinski odnosi ali politična preteklost, temveč glasovi prebivalcev obeh občin.

Končna odločitev bo padla v nedeljo, 29. novembra, ko bodo volivci Kopra in Izole znova odšli na volišča.

 

Spletno uredništvo Naša Primorska

Povezane objave

Back to top button