Vipavska dolina si je oddahnila: Vipava se vrača v strugo, nova zaščita v Renčah prestala prvo veliko preizkušnjo
Po obilnem deževju, ki je konec tedna povzročilo poplave in številne težave na Goriškem, so se razmere začele umirjati. Reka Vipava, ki je v petek poplavljala vzdolž svojega toka, se postopoma vrača v strugo, poplavljene površine pa se zmanjšujejo. Največ težav je bilo v občinah ob reki, predvsem na območju Renč, kjer so bile zaradi visoke vode zaprte številne prometne povezave.
Ob tem je prišla tudi spodbudna novica: nova protipoplavna zaščita v Renčah je prestala svojo prvo resno preizkušnjo in se po ocenah civilne zaščite izkazala za zelo učinkovito.
Toda posledice obilnih padavin še niso povsem odpravljene, saj ponekod ostajajo težave na cestah, vodostaji pa so še vedno visoki.
Po petkovih poplavah končno olajšanje za prebivalce
Petek, 13. novembra, je bil za prebivalce Vipavske doline in širše Goriške vremensko zahteven. Po več dneh obilnega deževja je reka Vipava močno narasla in se razlila na območjih pogostih poplav. Visoka voda je zalivala ceste in nižje ležeče površine, zaradi česar so bile nekatere prometne povezave začasno neprevozne.
Največ težav so imeli v občinah Vipava, Ajdovščina, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica ter na območju Mestne občine Nova Gorica. Gasilci, pripadniki civilne zaščite in druge pristojne službe so spremljali naraščanje vodotokov, urejali prometne zapore ter pomagali tam, kjer je voda ogrožala objekte in infrastrukturo.
Po podatkih regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko je sobotno jutro prineslo občutno izboljšanje. Vipava je začela upadati, poplavljene površine so se postopoma zmanjševale, večina cest pa je bila znova prevozna. Umirjanje razmer je bilo posebej dobrodošlo za prebivalce krajev, kjer visoka voda pogosto povzroča težave.
Kljub izboljšanju so pristojni opozarjali, da je vodostaj Vipave še vedno visok. Umikanje vode namreč ne pomeni, da so vse posledice poplav že odpravljene. Na nekaterih nižje ležečih območjih lahko voda zastaja dlje časa, zlasti tam, kjer je odtekanje zaradi razmočenih tal in visoke podtalnice počasnejše.
Renče na veliki preizkušnji: Nova zaščita se je izkazala
Posebno pozornost je tokrat pritegnilo dogajanje v Renčah, kjer so prvič v dejanskih poplavnih razmerah uporabili novo protipoplavno zaščito s posebnimi paneli. Gre za pomembno pridobitev za kraj, ki je zaradi svoje lege ob Vipavi izpostavljen nevarnosti poplavljanja.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Renče-Vogrsko Milivoj Perkon je po umiritvi razmer ocenil, da se je nova zaščita izkazala za zelo učinkovito. Še posebej pomembno je, da sistem ob prvi večji preizkušnji uradno sploh še ni bil dokončno zaključen.
Takšna izkušnja je pomembna tudi za nadaljnje načrtovanje protipoplavnih ukrepov. Ob vsaki večji povodnji se namreč pokaže, kako učinkovite so posamezne rešitve v dejanskih razmerah, ko morajo zaščitni sistemi zadrževati visoko vodo in zmanjševati nevarnost za bližnje objekte.
V Renčah je bilo zaradi narasle Vipave in poplavljenih cest gibanje močno oteženo. Po poročanju 24ur je poveljnik PGD Renče-Vogrsko Tadej Simčič v soboto pojasnil, da se razmere izboljšujejo in da je večina cest znova prevozna, čeprav je bila na posameznih odsekih še vedno prisotna večja količina vode.
Prva uspešna preizkušnja novih zaščitnih panelov je zato ena spodbudnejših informacij po tokratnem vremenskem dogajanju. Obenem kaže, kako pomembna so vlaganja v zaščito krajev, ki se s poplavno nevarnostjo srečujejo večkrat.
Cesta ob pokopališču pod vodo, v Kromberku se je porušil zid
Čeprav se je prometna dostopnost večine krajev izboljšala, so v soboto ostajale posamezne pomembne omejitve. Med njimi je bila cesta na območju Bukovice oziroma povezava proti Renčam, kjer je bil odsek ob pokopališču še vedno pod vodo.
Druga večja težava je bila cesta Kromberk–Ravnica, ki je ostala zaprta zaradi porušitve dela podpornega zidu ob gradu Kromberk. Do poškodbe je prišlo zaradi razmočenega terena po obilnih padavinah, zato ne gre za neposredno posledico razlivanja Vipave, temveč za eno od spremljajočih nevarnosti dolgotrajnega deževja.
Porušitev zidu je pokazala, da obilne padavine ne ogrožajo zgolj območij ob vodotokih. Ko se tla močno prepojijo z vodo, se lahko zmanjša njihova stabilnost, kar poveča nevarnost zemeljskih plazov, podorov in poškodb podpornih konstrukcij.
Na takšne nevarnosti je opozarjal tudi Geološki zavod Slovenije, ki je zaradi obilnega deževja izpostavil povečano možnost nastanka zemeljskih plazov predvsem v zahodni in jugovzhodni Sloveniji.
Pristojne službe so zato poleg vodostajev spremljale tudi stanje cest, brežin in drugih izpostavljenih območij. Za prebivalce je bilo pomembno predvsem, da so se pred uporabo posameznih prometnih povezav seznanili z aktualnimi zaporami.
V Ajdovščini so se razmere umirile, težave tudi v Mirnu
Na območju Ajdovščine so se razmere do sobote občutno izboljšale. Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Igor Benko je za 24ur povedal, da so bile razmere umirjene in ceste ponovno prevozne.
Dan prej je narasla Vipava povzročala težave tudi pri Dolenjah, kjer je zaradi visokega vodostaja poplavila več odsekov lokalne ceste med Malimi Žabljami in Brjami. Pripadniki civilne zaščite so opravili ogled in poskrbeli za označevanje nevarnih oziroma neprevoznih odsekov.
Poplavna voda je težave povzročala tudi v Mirnu, kjer je zalila del ceste v središču kraja. Gasilci in civilna zaščita so najbolj izpostavljene objekte zaščitili s protipoplavnimi vrečami ter spremljali razmere ob reki.
V sosednjih Sovodnjah je voda zalila spodnje prostore nekdanje gostilne Pri Tomažu. Zaradi visoke Vipave meteorna in podtalna voda nista mogli normalno odtekati, zato so morali posredovati prostovoljci civilne zaščite in vodo izčrpati. V soboto njihova pomoč ni bila več potrebna.
Dogajanje na različnih območjih Vipavske doline je pokazalo, da posledice obilnih padavin niso povsod enake. Ponekod je največjo nevarnost predstavljala reka, drugod zastajanje meteorne in podtalne vode, na posameznih območjih pa razmočena zemljina.
Ponekod več kot 300 litrov dežja na kvadratni meter
Vzrok za tako močno naraščanje vodotokov so bile izjemno obilne padavine, ki so v petih dneh zajele predvsem zahodno Slovenijo. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je na večjem delu zahodne Slovenije padlo od 150 do 200 milimetrov dežja.
Največ padavin so izmerili na območju Trnovskega gozda in Snežnika, kjer je skupna količina ponekod presegla 300 milimetrov. To pomeni več kot 300 litrov vode na vsak kvadratni meter površine v samo nekaj dneh.
Takšne količine dežja močno obremenijo vodotoke in tla. Ko so tla že nasičena z vodo, se dodatne padavine hitreje stekajo v potoke in reke, kar povzroča hitro naraščanje vodostajev. Obenem se poveča možnost zastajanja meteorne vode, zalivanja objektov in sprožanja zemeljskih plazov.
Vipava je zaradi razvejane mreže pritokov in značilnosti svojega porečja občutljiva na obilne padavine v zaledju. Kadar močno dežuje na širšem območju, se lahko vodostaji vzdolž reke hitro povečajo, poplavne razmere pa se nato postopoma prenašajo proti njenemu spodnjemu toku.
V osrednji Sloveniji je po podatkih Arsa v istem obdobju padlo približno 100 milimetrov dežja, v vzhodnem delu države pa večinoma od 30 do 60 milimetrov. Razlike kažejo, da je bilo najmočnejše padavinsko dogajanje izrazito osredotočeno na zahodni del države.
Hidrološki podatki potrjujejo hitro upadanje Vipave
Da se je reka po petkovem vrhuncu začela umirjati, potrjujejo tudi meritve Agencije Republike Slovenije za okolje na vodomerni postaji Zalošče.
V petek, 13. novembra, ob 6. uri je vodostaj znašal 461 centimetrov, pretok pa 289 kubičnih metrov na sekundo. Do sobote ob 8. uri je vodostaj upadel na 371 centimetrov, pretok pa na 207 kubičnih metrov na sekundo.
Upadanje se je nadaljevalo tudi čez soboto. Do polnoči, na začetku nedelje, 15. novembra, je vodostaj znašal 257 centimetrov, pretok pa 120 kubičnih metrov na sekundo.
Podatki kažejo občutno zmanjšanje količine vode, ki je tekla skozi ta del porečja. Kljub temu pa lahko na posameznih poplavnih območjih voda vztraja še nekaj časa, saj je njeno umikanje odvisno tudi od reliefa, prepustnosti tal in odtočnih razmer.
Arso je v sobotni hidrološki napovedi opozoril, da se Vipava še vedno razliva vzdolž toka, vendar naj bi se poplavljene površine postopoma zmanjševale. Za prihodnje dni je napovedoval nadaljnje upadanje večine rek.
Gasilci in civilna zaščita imeli polne roke dela
Obilne padavine niso povzročile težav samo na Goriškem. Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje so v petek na območjih več regijskih centrov za obveščanje zabeležili več kot 65 dogodkov, povezanih predvsem z vremenskimi razmerami.
Gasilci so črpali meteorno vodo iz stanovanjskih in drugih objektov, čistili zamašene prepuste, odstranjevali podrta drevesa in pomagali pri zaščiti ogroženih območij. Na območju regijskega centra Koper sta se sprožila tudi dva zemeljska plazova.
Na Severnem Primorskem so pomembno vlogo odigrali prostovoljni gasilci, pripadniki občinskih štabov civilne zaščite in druge reševalne službe. Njihovo delo je bilo usmerjeno predvsem v zaščito ljudi in objektov, zagotavljanje dostopnosti prometnih povezav ter spremljanje razmer ob naraslih vodotokih.
Pri takšnih dogodkih je posebej pomembno sodelovanje med posameznimi službami, saj se lahko razmere na terenu hitro spreminjajo. Zaprtje ceste, črpanje vode ali postavitev zaščitnih vreč so pogosto nujni ukrepi, s katerimi je mogoče zmanjšati nevarnost in preprečiti dodatno škodo.
Ko se voda začne umikati, se delo ne konča. Potrebni so pregledi poškodovane infrastrukture, odstranjevanje naplavin in preverjanje stanja območij, ki so bila dalj časa pod vodo.
Prihodnji teden spet dež, a predvidoma ne tako obilen
Čeprav je konec tedna prinesel umirjanje hidroloških razmer, vremenska napoved za prihodnje dni ni povsem suha. Po podatkih Arsa bo tudi prihodnji teden prevladovalo pretežno oblačno vreme s padavinami.
Spodbudno pa je, da meteorologi za zdaj ne pričakujejo tako obilnega deževja, kot je zahodno Slovenijo zajelo v minulih dneh. Kljub temu bodo nadaljnje padavine pomembne predvsem na območjih, kjer so tla še vedno močno premočena in kjer voda počasneje odteka.
Po poplavah je namreč potrebna previdnost tudi ob manjših količinah dodatnega dežja. Razmočena tla imajo zmanjšano sposobnost vpijanja vode, zato lahko novi nalivi povzročijo lokalno zastajanje vode ali ponovno povečajo pretoke manjših vodotokov.
Za prebivalce Vipavske doline bo zato pomembno spremljanje hidroloških napovedi in obvestil pristojnih služb. Posebna pozornost je potrebna na območjih, kjer so bile ceste poplavljene ali je zaradi deževja prišlo do poškodb brežin in podpornih zidov.
Vipavska dolina si je oddahnila, posledice pa ostajajo
Po dneh obilnega deževja je umikanje Vipave prineslo dobrodošlo olajšanje prebivalcem Goriške. Večina prometnih povezav je bila ponovno prevozna, vodostaji so začeli občutno upadati, intervencijske službe pa so lahko postopoma prešle od nujnih zaščitnih ukrepov k odpravljanju posledic.
Posebej spodbudna je bila prva preizkušnja novih protipoplavnih panelov v Renčah, ki so po ocenah tamkajšnje civilne zaščite uspešno opravili svojo nalogo. Takšni ukrepi so pomembni za dolgoročno zmanjševanje poplavne ogroženosti, še posebej v krajih, ki ležijo neposredno ob Vipavi.
Toda tokratno deževje je znova pokazalo tudi ranljivost cest in druge infrastrukture. Porušeni podporni zid v Kromberku, poplavljeni odseki cest in težave z odtekanjem vode so opozorilo, da se posledice močnih padavin ne končajo nujno takrat, ko reka začne upadati.
Vipava se je začela vračati v svojo strugo, prebivalci doline pa v običajen vsakdan. Po zahtevnih dneh ostaja predvsem olajšanje, da se razmere umirjajo, in spoznanje, kako pomembni so pravočasni zaščitni ukrepi, vzdrževana infrastruktura ter pripravljenost reševalnih služb.
