V pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini se je pojavilo vprašanje, ki bi lahko pomembno vplivalo na prihodnjo varnostno ureditev Evrope. Ameriški pogajalci so ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega prvič vprašali, ali bi se bila Ukrajina pripravljena umakniti iz delov Donbasa, ki jih še nadzoruje, če bi v zameno dobila članstvo v Natu.
Zelenski je razkril vsebino pogovora, vendar poudaril, da Ukrajina ni pripravljena preprosto prepustiti svojega ozemlja Rusiji. Obenem je nakazal, da bi o celovitem mirovnem dogovoru, ki bi vključeval trdna varnostna jamstva, odločali tudi ukrajinski državljani.
Medtem iz Washingtona prihajajo informacije o novih pogajalskih možnostih, Moskva pa vztraja pri zahtevah, ki ne zadevajo le Ukrajine, temveč tudi prihodnost celotnega Nata.
Američani prvič odprli vprašanje: Donbas za članstvo v Natu?
Po zadnjem krogu mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki so ob ameriškem posredovanju potekala v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski razkril doslej neobičajno vprašanje ameriških predstavnikov.
Po njegovih besedah so ga pogajalci vprašali, ali bi se Ukrajina umaknila iz Donbasa, če bi v zameno postala članica Severnoatlantskega zavezništva. Gre za prvo javno omembo neposrednega povezovanja ukrajinskega članstva v Natu z morebitnim umikom z ozemlja, ki ga ukrajinske sile še vedno nadzorujejo.
Zelenski je pojasnil, da se je s tem vprašanje članstva Ukrajine v Natu ponovno pojavilo na pogajalski mizi. Hkrati je opozoril, da gre za izjemno zapleteno vprašanje, predvsem zaradi dolgoletnega ruskega nasprotovanja ukrajinskemu približevanju zavezništvu.
Razkritje je v soboto, 14. novembra, objavila tiskovna agencija Reuters, o njem pa danes poročajo tudi drugi mednarodni mediji. Pomembno je, da ameriška stran takšnega dogovora še ni uradno potrdila. Zelenski je govoril o vprašanju, ki so ga odprli ameriški pogajalci, ne o že sprejeti ponudbi, ki bi jo odobrile vse članice Nata.
Prav ta razlika je ključna. Članstvo v Natu ni odločitev, ki bi jo lahko samostojno sprejel ameriški predsednik ali posamezna pogajalska skupina. Za sprejem nove članice je potrebno soglasje vseh držav zavezništva, zato bi bilo treba morebitno zamisel uskladiti tudi z evropskimi in drugimi članicami.
Zelenski: O prihodnosti ozemlja ne morem odločiti sam
Ukrajinski predsednik je ob razkritju ameriškega vprašanja ponovil, da Kijev ni pripravljen pristati na preprosto odpoved svojemu ozemlju. Donbas, ki obsega Doneško in Lugansko oblast, je že vrsto let eno osrednjih območij rusko-ukrajinskega konflikta, od začetka obsežne ruske invazije februarja 2022 pa tudi prizorišče nekaterih najtežjih spopadov.
Rusija je leta 2022 razglasila priključitev obeh oblasti, čeprav ju njene sile niso v celoti nadzorovale. Mednarodno pravo in velika večina držav teh priključitev ne priznavata, Ukrajina pa ozemlje še naprej obravnava kot del svoje države.
Zelenski je pojasnil, da bi bil pripravljen o morebitnem celovitem dogovoru razpravljati z ukrajinsko javnostjo, če bi ta vključeval konkretna in verodostojna varnostna jamstva. Med pogoji je omenil zagotovila Nata in Evropske unije, ohranitev močne ukrajinske vojske ter dolgoročno finančno podporo za obrambo in obnovo države.
Takšen dogovor bi moral biti po njegovih besedah dovolj natančen, da bi ukrajinski državljani razumeli njegove posledice. Predsednik je poudaril, da odločitve o tako pomembnem vprašanju nima pravice sprejeti sam.
Kot eno od možnosti je omenil referendum oziroma neposredno odločanje prebivalcev. Toda za zdaj ni dokončnega predloga, ki bi ga bilo mogoče predložiti javnosti, prav tako niso znani vsi pogoji morebitnih ameriških in zavezniških jamstev.
Zelenski je ob tem poudaril še eno pomembno razliko: morebitni pogajalski dogovor ne bi smel pomeniti pravnega priznanja zasedenih ukrajinskih ozemelj kot dela Rusije. Vprašanje vojaškega umika in vprašanje državne suverenosti sta namreč različni stvari, čeprav bi imela vsaka odločitev o umiku velike politične in varnostne posledice.
Washington omenja varnostna jamstva, vendar brez ameriških vojakov
Po poročanju ukrajinskega časnika Kyiv Independent je Zelenski razkril tudi nekatere podrobnosti razprav o varnostnih jamstvih, ki bi jih Ukrajina lahko prejela v okviru prihodnjega mirovnega dogovora.
Ukrajinska stran želi jamstva, ki bi bila čim bolj podobna petemu členu Severnoatlantske pogodbe. Ta določa načelo kolektivne obrambe, po katerem se oborožen napad na eno članico obravnava kot napad na vse. Vendar tudi peti člen ne pomeni avtomatične napotitve vojakov, temveč zaveznicam prepušča odločitev o ukrepih, ki jih ocenijo za potrebne.
Po navedbah Zelenskega so ameriški predstavniki omenjali možnost varnostnih jamstev, podobnih določbam četrtega in petega člena pogodbe. Četrti člen predvideva posvetovanje članic, kadar je ogrožena njihova ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost.
Ukrajinski predsednik je ameriške predstavnike vprašal tudi, ali bi bila takšna jamstva povezana z namestitvijo ameriških vojakov na ukrajinskem ozemlju. Po njegovih besedah je bil odgovor nikalen.
Američani naj bi razpravljali o posebnih dvostranskih varnostnih zagotovilih, ki bi bila v določenih pogledih podobna ameriškemu varnostnemu sodelovanju z Izraelom. Toda takšna ureditev sama po sebi ne bi bila enakovredna polnopravnemu članstvu v Natu.
To odpira eno osrednjih vprašanj prihodnjih pogajanj: kakšno zaščito bi Ukrajina dejansko dobila in kako bi se njene zaveznice odzvale ob morebitnem novem ruskem napadu?
Za Kijev je prav verodostojnost varnostnih jamstev ključna, saj ukrajinsko vodstvo opozarja, da bi dogovor brez ustreznih zaščitnih mehanizmov lahko pomenil zgolj začasno prekinitev spopadov.
Rusija zahteva umik Natovih sil na položaje iz leta 1997
Medtem ko ameriški pogajalci po besedah Zelenskega odpirajo vprašanje ukrajinskega članstva v Natu, Moskva vztraja pri bistveno širših zahtevah. Ameriški časnik The Washington Post je 14. novembra poročal o ruskem pogajalskem dokumentu, ki ga je pridobil in ki vsebuje zahteve za temeljito spremembo evropske varnostne ureditve.
Med njimi je zahteva, da Nato svoje vojaške razmestitve vrne na raven iz leta 1997, torej v obdobje pred velikim širjenjem zavezništva v srednjo in vzhodno Evropo.
Takšna ureditev bi neposredno vplivala na države, ki so se Natu pridružile po letu 1997, med drugim na Poljsko, Češko, Madžarsko in baltske države. Vplivala bi tudi na širšo varnostno ureditev vzhodnega dela zavezništva.
Za Slovenijo, ki je članica Nata postala leta 2004, bi bila razprava o omejevanju vojaške dejavnosti zavezništva v državah, pridruženih po letu 1997, prav tako pomembna. Vendar dokument ne pomeni, da so članice na takšne ruske zahteve pristale ali da bi se njihovo članstvo kakor koli spreminjalo.
Moskva naj bi poleg tega zahtevala omejitve ukrajinskih oboroženih sil, prepoved nameščanja tujih vojakov in vojaških objektov v Ukrajini ter ustavitev dobav zahodnega orožja. Po poročanju Washington Posta ruski dokument vključuje tudi nasprotovanje sodelovanju Ukrajine v skupni obrambni politiki Evropske unije, če bi država v prihodnosti postala članica EU.
Takšne zahteve presegajo vprašanje končanja vojne in posegajo v pravico evropskih držav, da same odločajo o svoji varnostni in obrambni politiki.
Moskva nasprotuje prav tistemu, o čemer zdaj sprašujejo Američani
V pogajanjih se tako kaže izrazito nasprotje. Ameriški predstavniki so po navedbah Zelenskega odprli vprašanje ukrajinskega članstva v Natu v zameno za umik iz Donbasa, medtem ko Rusija ukrajinskemu članstvu v zavezništvu že dolgo odločno nasprotuje.
Ruski predsednik Vladimir Putin je širitev Nata večkrat označil za grožnjo ruski varnosti in jo uporabljal kot eno od utemeljitev ruske politike do Ukrajine. Toda ruska invazija februarja 2022 je pomenila kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki je ni mogoče upravičiti z nasprotovanjem varnostnim odločitvam sosednje države.
Prav zato je vprašanje morebitne zamenjave Donbasa za članstvo v Natu tako zapleteno. Tudi če bi bila ukrajinska stran pripravljena razpravljati o umiku, ostaja odprto, ali bi Rusija sploh sprejela članstvo Ukrajine v zavezništvu.
Ruske zahteve, o katerih poročajo ameriški mediji, nakazujejo nasprotno usmeritev. Moskva želi omejiti Natovo prisotnost v širšem vzhodnoevropskem prostoru, ne pa dopustiti dodatne širitve zavezništva na ukrajinsko ozemlje.
Zelenski je zato opozoril, da bi poskus spreminjanja evropskih meja in varnostnih pravil v okviru pogajanj lahko ustvaril nevaren precedens. Po njegovem mnenju bi takšen pristop lahko spodbudil nove konflikte, namesto da bi zagotovil trajen mir.
Pogajanja v Abu Dabiju brez velikega preboja, vendar z dogovorom o ujetnikih
Najnovejši diplomatski premiki sledijo dvodnevnim pogovorom med ukrajinskimi in ruskimi predstavniki, ki so 10. in 11. novembra potekali v Abu Dabiju ob posredovanju Združenih držav Amerike. Pogajanja se niso končala z velikim prebojem glede končanja vojne. Strani pa sta se po navedbah Zelenskega dogovorili o novi izmenjavi vojnih ujetnikov, ki naj bi zajela več kot tisoč ljudi.
Končno število oseb, ki bi bile vključene v izmenjavo, je še predmet dogovarjanja. Kljub temu gre za enega konkretnejših rezultatov zadnjega kroga pogovorov, saj bi lahko omogočil vrnitev velikega števila ljudi k njihovim družinam.
Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta po pogovorih v Abu Dabiju odpotovala tudi v Moskvo, kjer sta se sestala s Putinom. Zatem sta se na Irskem srečala z Zelenskim.
Ukrajinski predsednik je povedal, da sta mu ameriška predstavnika zagotovila, da bo v prihodnje pogovore vključena tudi Evropa. To je pomemben premik, saj evropski predstavniki pri neposrednih pogovorih med Rusijo in Ukrajino v Abu Dabiju niso sodelovali za isto pogajalsko mizo.
Evropske države so sicer imele ločena posvetovanja z ameriškimi in ukrajinskimi predstavniki. Toda evropski voditelji vztrajajo, da odločitev o prihodnji varnosti celine ni mogoče sprejemati brez njihove neposredne udeležbe.
Evropa zahteva mesto za pogajalsko mizo
Na srečanju evropskih voditeljev v Dublinu so se države dogovorile o oblikovanju širše evropske pogajalske skupine za prihodnje mirovne pogovore. V njej naj bi sodelovali predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Poljske ter institucij Evropske unije. Gre za države, ki imajo pomembno vojaško, gospodarsko in diplomatsko vlogo pri podpori Ukrajini.
Evropski voditelji opozarjajo, da bi morebitna širša sprememba varnostne ureditve vplivala na vse evropske države, ne zgolj na Ukrajino in Rusijo. To še posebej velja za ruske zahteve glede omejevanja Natove vojaške prisotnosti. Če bi postale del resnih pogajanj, bi posegle v obstoječe obrambne načrte in varnostna zagotovila številnih evropskih držav.
Zelenski je ob tem zavrnil rusko zamisel, da bi se najprej dogovorili o novi evropski varnostni ureditvi in šele nato o končanju vojne. Po njegovem mnenju mora biti vrstni red obraten: najprej je treba ustaviti vojno, nato pa razpravljati o širših varnostnih vprašanjih.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v soboto prav tako opozoril pred prizadevanji za mir, ki bi Ukrajini vsilil nesprejemljive pogoje. Po njegovem mnenju bi lahko takšen dogovor ustvaril razmere za novo vojno.
Zelenski zavrnil tudi ruski predlog o premirju pri Kostjantinivki
Ukrajinski predsednik je v zadnjih izjavah spregovoril še o ruskem predlogu za lokalno humanitarno premirje na območju Kostjantinivke v Doneški oblasti. Po njegovi oceni želi Moskva s takšnim predlogom doseči umik ukrajinskih sil z območja, ki ga ruska vojska ni uspela zavzeti z neposrednimi napadi.
Zelenski je dejal, da so civilisti na tem območju že imeli možnost evakuacije, Ukrajina pa je ruski strani predlagala tudi druge kraje ob fronti, kjer so še vedno ujeti civilisti, med njimi otroci. Po njegovih navedbah je Kijev predložil seznam sedmih ali osmih naselij, kjer bi bilo smiselno vzpostaviti humanitarno prekinitev ognja. Ruska stran po njegovih besedah teh predlogov ni sprejela.
Moskva sicer zavrača obtožbe, da namerno napada civiliste. Razmere na fronti in možnosti za humanitarne dogovore ostajajo eno od pomembnih vprašanj, ki spremljajo širša mirovna pogajanja.
Dogajanje pri Kostjantinivki je pomembno tudi zato, ker je mesto del obrambnega območja, ki ga ukrajinske sile še nadzorujejo v Donbasu. Prav ta območja bi bila lahko predmet razprav o morebitnem umiku ukrajinske vojske.
Kaj bi članstvo v Natu dejansko pomenilo za Ukrajino?
Če bi Ukrajina postala polnopravna članica Nata, bi to pomenilo bistveno spremembo njenega mednarodnega varnostnega položaja. Država bi bila vključena v sistem kolektivne obrambe, ki temelji na petem členu Severnoatlantske pogodbe. Toda članstvo bi zahtevalo soglasje vseh zaveznic, poleg tega pa bi se morale države dogovoriti o varnostnih posledicah sprejema države, ki je še vedno v vojni z Rusijo.
Za zdaj ni jasno, ali je ameriško vprašanje pomenilo resen predlog za prihodnja pogajanja, preverjanje ukrajinskih stališč ali eno od možnih zamisli, ki jih ameriški predstavniki preučujejo.
Prav tako ni znano, ali bi bile vse članice Nata pripravljene podpreti takšno ureditev. Uradnega soglasja zavezništva ni, ameriška administracija pa vsebine vprašanja, ki ga je razkril Zelenski, še ni javno potrdila.
Zato bi bilo prezgodaj govoriti o dogovoru, po katerem bi Ukrajina prepustila Donbas in v zameno vstopila v Nato. Trenutno gre za občutljivo pogajalsko vprašanje, ki odpira vrsto nadaljnjih političnih, pravnih in varnostnih dilem.
Odločitev, ki bi lahko zaznamovala prihodnost Evrope
Najnovejša razkritja kažejo, da se mirovna pogajanja vse bolj dotikajo vprašanj, ki presegajo samo ustavitev spopadov v Ukrajini.
Na eni strani ameriški predstavniki po navedbah Zelenskega prvič povezujejo možnost ukrajinskega članstva v Natu z umikom iz delov Donbasa. Na drugi strani Rusija zahteva omejitve Natove prisotnosti v vzhodni Evropi in nasprotuje prav takšnemu članstvu Ukrajine.
Evropske države medtem zahtevajo neposredno sodelovanje pri pogovorih, saj bi morebitne spremembe varnostne ureditve vplivale tudi nanje. Za Slovenijo kot članico Nata in Evropske unije je zato pomembno predvsem vprašanje, ali bodo prihodnji dogovori ohranili obstoječa načela evropske varnosti in pravico držav do samostojnega odločanja o svojih zavezništvih.
Zelenski je dal vedeti, da Ukrajina ni pripravljena sprejeti odločitve o ozemlju brez trdnih jamstev in sodelovanja državljanov. Hkrati je poudaril, da mora biti cilj pogajanj trajen mir, ne zgolj začasna ustavitev spopadov.
Vprašanje Donbasa in članstva v Natu tako ostaja odprto. Toda že dejstvo, da so ga ameriški pogajalci prvič postavili neposredno, kaže, kako zahtevne odločitve se lahko znajdejo pred Ukrajino, Rusijo, Združenimi državami in evropskimi zaveznicami v prihodnjih krogih pogajanj.
Spletno uredništvo
