Švedska se je znašla v nenavadnem političnem položaju. Čeprav je levosredinski blok na septembrskih parlamentarnih volitvah osvojil tesno večino sedežev, državi še vedno ni uspelo oblikovati nove vlade. Politične stranke se ne morejo dogovoriti, kdo bi smel sodelovati v kabinetu in pod kakšnimi pogoji. V petek se je iztekel rok, ki ga je ključna sredinska stranka postavila obema političnima blokoma, začasni premier Ulf Kristersson pa je napovedal nov predlog za oblikovanje desnosredinske vlade.
Če se pogajanja ne bodo premaknila z mrtve točke, bi se lahko Švedska v prihodnjih mesecih znova odpravila na volišča.
Na volitvah dobili večino, a se ne morejo dogovoriti
Septembrske parlamentarne volitve so na Švedskem prinesle tesno večino levosredinskemu bloku. Socialni demokrati, Levica, Zeleni in Stranka centra so skupaj osvojili 176 od 349 sedežev v parlamentu. Za večino je potrebnih 175 sedežev, zato bi lahko štiri stranke na podlagi volilnega rezultata podprle novo vlado.
Toda skoraj dva meseca pozneje političnega dogovora še vedno ni. Čeprav vse štiri stranke podpirajo socialdemokratsko voditeljico Magdaleno Andersson za predsednico vlade, se razhajajo glede tega, katere stranke bi smele neposredno sodelovati v kabinetu.
Največje nasprotovanje obstaja med Stranko centra in Levico. Levica želi v zameno za podporo vladi dobiti ministrska mesta, Stranka centra pa vztraja, da stranka, ki izhaja iz nekdanjega komunističnega gibanja, ne sme biti del vlade.
Tako je nastal položaj, v katerem imajo štiri stranke skupaj parlamentarno večino, vendar jim politične razlike preprečujejo oblikovanje skupnega kabineta. Anderssonova mora zato iskati rešitev, ki bi zadovoljila obe strani, ne da bi pri tem izgubila podporo katere od ključnih partneric.
Stranka centra postavila ultimat obema političnima blokoma
Pomembno vlogo v pogajanjih ima Stranka centra, ki jo vodi Elisabeth Thand Ringqvist. Stranka nasprotuje sodelovanju s skrajno desnico, hkrati pa zavrača vstop Levice v vlado. S tem postavlja omejitve tako levosredinskemu kot desnosredinskemu bloku.
V začetku novembra je voditeljica Stranke centra obema političnima stranema postavila rok, do katerega morata predstaviti verodostojen načrt za oblikovanje vlade brez odločilnega vpliva političnih skrajnosti. Rok se je iztekel v petek, 13. novembra.
Thand Ringqvistova je po poročanju Reutersa v četrtek sporočila, da se je pripravljena z Levico pogovarjati o posameznih političnih vprašanjih, vendar ne namerava popustiti pri nasprotovanju njenemu vstopu v vlado.
Voditeljica Levice Nooshi Dadgostar pa od Stranke centra zahteva, naj jasno izključi kakršenkoli dogovor, ki bi omogočil vpliv skrajno desnih Švedskih demokratov.
Medsebojne zahteve so zato postale ena glavnih ovir pri sestavljanju vlade. Vsaka od strank poskuša zaščititi svoje politične zaveze, hkrati pa se zaveda, da brez kompromisa novega kabineta ne bo mogoče oblikovati.
Kristersson poskuša sestaviti alternativno vlado
Medtem ko se levosredinske stranke pogajajo o sodelovanju, skuša sedanji začasni premier Ulf Kristersson oblikovati alternativno desnosredinsko vlado. Čeprav njegov politični blok na septembrskih volitvah ni osvojil večine, išče podporo, ki bi mu omogočila nadaljevanje vodenja države.
Kristersson je v petek napovedal, da bo Stranki centra predstavil predlog vladnega programa. Z njim želi pokazati, da bi bilo mogoče oblikovati vlado, ki bi združevala desnosredinske stranke in pridobila potrebno parlamentarno podporo.
Toda tudi njegova pot do novega mandata je zahtevna. Stranka centra namreč nasprotuje sodelovanju s Švedskimi demokrati, skrajno desno stranko, ki ima pomembno vlogo pri podpori desnemu političnemu bloku.
Kristersson mora zato prepričati sredinske politike, da Švedski demokrati ne bi bili del vlade in ne bi imeli odločilnega vpliva na njene odločitve. Hkrati pa mora pojasniti, kako bi takšna vlada brez njihovih glasov lahko sprejemala proračun in druge pomembne zakone.
Gre za politično protislovje, ki ga dosedanja pogajanja še niso razrešila. Desnosredinska vlada bi potrebovala širšo parlamentarno podporo, vendar se stranke ne strinjajo, kdo bi jo smel zagotavljati.
Parlament je že zavrnil dva poskusa oblikovanja vlade
Politična blokada se je v zadnjih tednih že večkrat pokazala tudi pri glasovanjih v parlamentu. Poslanci so 15. oktobra zavrnili poskus Magdalene Andersson, da bi oblikovala manjšinsko socialdemokratsko vlado.
V začetku novembra je sledilo še glasovanje o voditeljici Stranke centra Elisabeth Thand Ringqvist, ki prav tako ni dobila zadostne podpore. Predsednik parlamenta je nato napovedal, da bo priložnost za oblikovanje vlade dobil Ulf Kristersson.
Švedska ustavna ureditev predvideva največ štiri neuspešna parlamentarna glasovanja o predlaganem predsedniku vlade. Če tudi četrti poskus ne uspe, morajo biti razpisane izredne volitve.
Ker sta bila dva poskusa že neuspešna, imajo politične stranke vse manj prostora za nadaljnje preizkušanje različnih rešitev. Vsako naslednje glasovanje bo zato spremljalo večje zanimanje za možnost novega volilnega procesa.
Predčasne volitve sicer niso samodejna posledica petkovega izteka roka Stranke centra. O njih bi odločal nadaljnji ustavni postopek, če poslanci ne bi uspeli potrditi novega predsednika vlade.
Spori o sodelovanju, ne le o političnih programih
Politična blokada je posebej zanimiva zato, ker se stranke pri nekaterih pomembnih zunanjepolitičnih vprašanjih ne razhajajo bistveno. Tako levosredinski kot desnosredinski blok podpirata nadaljnjo pomoč Ukrajini in povečanje izdatkov za obrambo.
Večje razlike se pojavljajo pri notranji politiki. Magdalena Andersson zagovarja večja vlaganja v zdravstvo in socialno varnost, pravičnejšo davčno ureditev ter hitrejši zeleni industrijski prehod. Kristerssonov blok poudarja znižanje dohodninskih obremenitev in strožjo politiko na področju kriminalitete.
Toda osrednja ovira pri sestavljanju vlade trenutno ni le vsebina prihodnjega programa. Stranke se predvsem ne morejo dogovoriti, katere politične skupine so zanje sprejemljive kot neposredne vladne partnerice.
Za Stranko centra je pomembno, da ne odstopi od svojih zavez glede skrajne desnice in Levice. Za obe večji politični skupini pa je pomembno, da pridobita dovolj podpore za stabilno vodenje države.
Politolog Jonas Hinnfors z Univerze v Göteborgu je za Reuters položaj opisal kot politično igro, v kateri lahko popuščanje prinese visoko ceno. Stranke namreč ne razmišljajo samo o sestavi naslednje vlade, temveč tudi o tem, kako bi njihovi volivci sprejeli morebitne kompromise.
Odločitev Stranke centra bo pomembna za nadaljnja pogajanja
V prihodnjih dneh bo posebej pomembno, kako se bo Stranka centra odzvala na predloge obeh političnih blokov. Njena odločitev lahko vpliva na nadaljnji potek pogajanj, ne pomeni pa nujno, da bo politična blokada takoj odpravljena.
Če bi se stranke dogovorile o skupnem programu in načinu sodelovanja, bi parlament lahko nadaljeval postopek imenovanja predsednika vlade. Če dogovora ne bo, bodo morali politični voditelji poiskati drugačno rešitev ali se soočiti z možnostjo novih volitev.
Švedska tako ostaja v položaju, ko država sicer ima začasno vlado, vendar nima novega kabineta, ki bi odražal septembrski volilni rezultat.
Dva meseca po volitvah je postalo jasno, da parlamentarna večina sama po sebi še ne zagotavlja političnega dogovora. Stranke bodo morale odločiti, ali so pripravljene spremeniti svoje pogoje sodelovanja ali pa bodo o sestavi parlamenta ponovno odločali volivci.
Spletno uredništvo
