Trikrat spolno zlorabil 13-letnico, dobil pa le 15 mesecev zapora: Višje sodišče potrdilo sodbo

Mariborsko sodišče je moškega zaradi treh spolnih napadov na takrat 13-letno dekle obsodilo na leto in tri mesece zapora, čeprav je za to kaznivo dejanje predpisana kazen od treh do osmih let zapora. Tožilstvo je zahtevalo strožjo kazen, obramba pa razveljavitev sodbe oziroma njeno omilitev. Višje sodišče je obe pritožbi zavrnilo, zato je sodba postala pravnomočna.

Primer spolne zlorabe mladoletnice, ki ga je obravnavalo mariborsko okrožno sodišče, je dobil pravnomočen epilog. Moški, ki je leta 2021 trikrat spolno zlorabil takrat 13-letno dekle, bo moral prestati 15-mesečno zaporno kazen. Kot poroča Dnevnik, sta bila obsojeni in deklica v obdobju kaznivih dejanj v razmerju, kar je sodišče upoštevalo med okoliščinami pri odmeri kazni.

Kazniva dejanja so se zgodila v razmiku štirih dni. Obsojeni je med sojenjem spolne odnose z mladoletnico zanikal, njegova obramba pa je skušala izpodbiti verodostojnost dekletove izpovedi. Vendar so sodniki ocenili, da so njene navedbe podprte tudi z drugimi dokazi, zato razlogov za razveljavitev obsodilne sodbe niso našli.

Kazen precej pod zakonsko določeno mejo

Za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je bila v obravnavanem primeru predpisana zaporna kazen od treh do osmih let. Mariborsko okrožno sodišče pa je obsojenemu izreklo bistveno nižjo kazen, saj je pri odločanju upoštevalo več olajševalnih okoliščin.

Med njimi so bili obsojenčeva dotedanja nekaznovanost, okoliščine njegovega odraščanja in življenja, zdravstveno ter duševno stanje in njegova sedanja osebna ter poklicna urejenost. Sodišče je upoštevalo tudi ugotovitev, da je bil v času kaznivih dejanj zmanjšano prišteven, ter okoliščino, da sta se z dekletom predstavljala kot par.

Tožilstvo se s tako nizko kaznijo ni strinjalo in je vložilo pritožbo, v kateri je predlagalo strožjo sankcijo. Toda višje sodišče je presodilo, da razlogov za poseg v prvostopenjsko odločitev ni, in potrdilo izrečeno kazen. Tako je postala pravnomočna tudi odločitev o zaporni kazni, ki je precej nižja od sicer predpisanega zakonskega minimuma.

Obramba skušala omajati verodostojnost dekleta

Obsojenčev zagovornik je v pritožbi zatrjeval, da obsodilna sodba temelji predvsem na izpovedi mladoletnice. Višji sodniki so takšne navedbe zavrnili in poudarili, da njene izjave niso bile edini dokaz v postopku.

Dekle je o dogajanju najprej spregovorilo s šolsko svetovalno delavko, pozneje pa se je zaupalo tudi psihiatrinji. V postopku je bila upoštevana tudi medicinska dokumentacija oziroma ugotovitve ginekološkega pregleda. Po presoji sodišča so ti dokazi skupaj z drugimi okoliščinami potrjevali verodostojnost njene izpovedi.

Obramba je opozarjala tudi na domnevne pretekle partnerske oziroma spolne izkušnje mladoletnice in skušala s tem zmanjšati težo obsojenčevega ravnanja. Višje sodišče je jasno zavzelo stališče, da morebitni prejšnji spolni odnosi oškodovanke ne zmanjšujejo teže kaznivega dejanja. Takšne okoliščine zato niso mogle biti podlaga za drugačno presojo njegove odgovornosti.

Zagovornik je poleg tega predlagal dodatno preverjanje psihičnega stanja in sposobnosti mladoletnice za verodostojno izpovedovanje. Sodišče je presodilo, da za postavitev dodatnega izvedenca klinične psihologije ni bilo potrebe, saj so bili za odločitev že zbrani zadostni dokazi.

Izvedenca potrdila kognitivne omejitve, vendar je poznal dekletovo starost

Med postopkom sta bila za obsojenega angažirana izvedenca nevrološke in psihiatrične stroke. Ugotovila sta določene kognitivne omejitve oziroma blago duševno manjrazvitost, kar je bilo pomembno pri presoji njegovega duševnega stanja in sposobnosti sodelovanja v kazenskem postopku.

Kljub ugotovljenim omejitvam sta izvedenski mnenji pokazali, da je moški razumel dekletovo starost in se zavedal, da je mladoletna. Prav tako je bil sposoben razlikovati med pravilnim in napačnim ravnanjem ter razumeti, zakaj se je znašel pred sodiščem.

Te ugotovitve so bile pomembne pri presoji njegove kazenske odgovornosti. Zmanjšana prištevnost, ki jo je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni, namreč ni pomenila, da obsojeni ni razumel pomena svojega ravnanja.

Višje sodišče zavrnilo tudi zahteve po dodatnih ogledih

Obramba je med pritožbenimi očitki izpostavila še odločitev prvostopenjskega sodišča, da ni opravilo ogledov krajev, kjer so se zgodila kazniva dejanja. Zagovornik je menil, da bi bilo mogoče z ogledom preveriti, ali so se dogodki na opisanih mestih sploh lahko zgodili.

Višje sodišče je takšen predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da ogled ne bi bistveno pripomogel k razjasnitvi odločilnih dejstev. Po presoji pritožbenega senata zato obrambi ni bila kršena pravica do izvajanja dokazov v korist obtoženega.

Sodniki so zavrnili tudi poskus obrambe, da bi verodostojnost dekletovih navedb omajala z domnevami o morebitnih preteklih kazenskih postopkih zoper druge osebe iz njenega družinskega okolja. Presodili so, da takšne domneve same po sebi ne dokazujejo niti morebitne zlorabe dekleta s strani drugih oseb niti razloga, zaradi katerega bi po krivem obremenila obsojenega.

Pravnomočna odločitev zaključila večletni sodni postopek

Z odločitvijo višjega sodišča se je zaključilo odločanje o pritožbah v primeru, ki sega v leto 2021. Obsodilna sodba in 15-mesečna zaporna kazen sta zdaj pravnomočni, sodišče pa je zavrnilo tako zahtevo tožilstva po strožjem kaznovanju kot prizadevanja obrambe za novo sojenje oziroma nižjo kazen.

Primer odpira tudi širše vprašanje odmere kazni pri spolnih kaznivih dejanjih zoper otroke, saj je bila izrečena kazen bistveno nižja od zakonsko predpisanega minimuma. Sodišče je svojo odločitev oprlo na ugotovljene okoliščine konkretnega primera, hkrati pa je v obrazložitvi jasno poudarilo, da pretekle spolne izkušnje mladoletne žrtve ne zmanjšujejo odgovornosti storilca.

Pravnomočna sodba tako potrjuje kazensko odgovornost obsojenega za tri spolne napade na deklico, ki je bila v času dejanj stara komaj 13 let.

Spletno uredništvo Toti Maribor