Revoz obrača nov list: V Novem mestu več kot 300 novih zaposlitev, drugod po Evropi grozijo odpuščanja

Medtem ko se evropska avtomobilska industrija spopada z negotovostjo, vse močnejšo konkurenco in napovedmi množičnega odpuščanja, iz Novega mesta prihajajo precej spodbudnejše novice. Revoz po letih krčenja proizvodnje znova povečuje število zaposlenih, uvaja drugo izmeno in širi proizvodnjo električnih avtomobilov.

Podjetje, ki je septembra zaposlovalo približno 1.970 ljudi, načrtuje več kot 300 dodatnih zaposlitev, dnevno proizvodnjo pa želi do konca leta povečati na približno 600 vozil.

Toda razmere v evropski avtomobilski industriji opozarjajo, da prihodnost delovnih mest ostaja tesno povezana s svetovnim povpraševanjem in odločitvami velikih proizvajalcev. Evropska unija zato uvaja novo obliko pomoči, ki naj bi zaposlenim omogočila prekvalifikacijo še pred morebitno izgubo zaposlitve.

Novomeška tovarna po zahtevnih letih ponovno povečuje proizvodnjo

Za Revoz je leto 2026 pomembna prelomnica. Novomeška tovarna, ki je v preteklih letih zaradi težav v avtomobilski industriji zmanjševala proizvodnjo in število zaposlenih, je letos začela novo poglavje z izdelavo električnih avtomobilov. Marca je stekla serijska proizvodnja modela Renault Twingo E-Tech Electric, septembra pa se mu je pridružila še električna Dacia Spring. Obema naj bi se v prihodnje pridružil tudi tretji model znamke Nissan, ki bo temeljil na isti vozni osnovi.

Veliko povpraševanje po novih električnih modelih je podjetju omogočilo postopno uvajanje druge proizvodne izmene. Po septembrskih podatkih Revoza so v prvi izmeni izdelovali približno 300 avtomobilov na dan, proizvodnjo v drugi izmeni pa nameravajo povečevati glede na naročila. Cilj je, da bi do konca leta obe izmeni dosegli primerljiv obseg proizvodnje, kar bi pomenilo približno 600 izdelanih avtomobilov dnevno.

Širitev proizvodnje spremlja tudi zaposlovanje. Podjetje je septembra sporočilo, da ima približno 1.970 zaposlenih in da načrtuje več kot 300 novih zaposlitev. Nove sodelavce išče tako za neposredno delo v proizvodnji kot za razvojna inženirska delovna mesta. Pri iskanju kadrov sodeluje z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in kadrovskimi agencijami.

Za Novo mesto in širšo Dolenjsko je takšen razvoj pomemben, saj Revoz ni zgolj ena izmed večjih lokalnih tovarn, temveč tudi pomemben del slovenskega izvoznega gospodarstva. Njegova proizvodnja vpliva na zaposlovanje, povpraševanje po storitvah in poslovanje številnih podjetij, ki so neposredno ali posredno povezana z avtomobilsko industrijo.

Še pred nekaj leti so zaposleni živeli v negotovosti

Današnje širjenje proizvodnje je še posebej pomembno ob pogledu na dogajanje v preteklih letih. Leta 2021 je Revoz zaradi zmanjševanja proizvodnje in težav pri dobavi sestavnih delov napovedal ukinitev približno 350 delovnih mest. Leta 2022 je sledilo še približno 450 presežnih delavcev, proizvodnja pa se je postopoma prilagodila zmanjšanemu obsegu naročil.

Velik del težav je bil povezan s svetovnim pomanjkanjem polprevodnikov in drugih elektronskih komponent, ki je prizadelo številne avtomobilske proizvajalce. Motnje v dobavnih verigah so povzročale prekinitve proizvodnje, negotovost glede prihodnjih naročil in potrebo po prilagajanju števila zaposlenih. Revoz je nazadnje prešel na enoizmensko delo, vprašanja o njegovi dolgoročni prihodnosti pa so postajala vse glasnejša.

Preobrat je prinesla odločitev skupine Renault, da novomeški tovarni zaupa proizvodnjo novih električnih modelov. Pomemben del te zgodbe je tudi sodelovanje države pri zagotavljanju pogojev za novo naložbo. Ob predstavitvi električnega Twinga novembra lani je bila podpisana pogodba o državni subvenciji v višini 28 milijonov evrov, namenjeni projektu nove proizvodnje.

S tem je Revoz dobil možnost, da po obdobju zmanjševanja proizvodnje ponovno poveča obseg dela in zaposlovanja. Vendar to ne pomeni, da so izzivi avtomobilske industrije odpravljeni. Proizvodni program novomeške tovarne je še naprej odvisen od poslovnih odločitev skupine Renault, uspešnosti posameznih modelov in razmer na evropskem avtomobilskem trgu.

Revoz dobiva tudi pomembnejšo razvojno vlogo

Novost ni samo večje število izdelanih avtomobilov. Po poročanju Žurnala24 Revoz po več kot treh desetletjih ponovno prevzema tudi odgovornost za vodenje razvoja serijskih proizvodov, ne zgolj za razvoj proizvodnih procesov. To pomeni pomemben korak pri vključevanju novomeške tovarne v zahtevnejše razvojne dejavnosti avtomobilske skupine.

Podjetje zato išče tudi razvojne inženirje, kar kaže na širitev dejavnosti zunaj tradicionalne montaže vozil. Sodobna avtomobilska proizvodnja zahteva vse več znanja s področij elektronike, avtomatizacije, robotike, programske opreme in razvoja proizvodnih sistemov. Za lokalno gospodarstvo je pomembno, da se poleg proizvodnih delovnih mest ustvarjajo tudi delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Elektrifikacija avtomobilov spreminja tudi organizacijo proizvodnje. Električni avtomobili imajo drugačne pogonske sisteme kot vozila z motorji z notranjim zgorevanjem, zato se spreminjajo potrebe po posameznih sestavnih delih in proizvodnih postopkih. Podjetja morajo vlagati v novo opremo, prilagajanje proizvodnih linij in usposabljanje zaposlenih.

Prav sposobnost prilagajanja tem spremembam bo pomembna za prihodnost evropskih avtomobilskih tovarn. Revoz trenutno izkorišča priložnost, ki jo prinaša proizvodnja cenovno dostopnih električnih mestnih avtomobilov, vendar bodo dolgoročni rezultati odvisni tudi od uspešnosti novih modelov na trgu.

Drugod po Evropi avtomobilska industrija zmanjšuje število zaposlenih

Medtem ko Revoz zaposluje, številni evropski avtomobilski proizvajalci in dobavitelji napovedujejo zmanjševanje števila delovnih mest. Razlogi so različni, med najpomembnejšimi pa so visoki proizvodni stroški, šibkejše povpraševanje po nekaterih vozilih, tehnološke spremembe in vse močnejša konkurenca proizvajalcev zunaj Evrope.

Posebej izrazita je konkurenca kitajskih podjetij, ki so v zadnjih letih močno povečala svojo prisotnost na svetovnem avtomobilskem trgu. Po podatkih, ki jih navaja Svet24, je vrednost uvoza avtomobilskih sestavnih delov iz Kitajske v Evropsko unijo v prvi polovici letošnjega leta dosegla pet milijard evrov, kar je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Evropska avtomobilska industrija se mora hkrati prilagajati prehodu na električna vozila. Ta sprememba prinaša nova delovna mesta na področju baterij, elektronike in razvoja, vendar zmanjšuje potrebo po nekaterih tradicionalnih proizvodnih postopkih. Podjetje se tako lahko znajde v položaju, ko del zaposlenih postane presežen, hkrati pa išče nove strokovnjake z drugačnim znanjem.

Za delavce, ki so desetletja opravljali podobno delo, je takšna preobrazba lahko posebej zahtevna. Ne gre samo za vprašanje, ali bo podjetje ohranilo proizvodnjo, temveč tudi za to, ali bodo zaposleni imeli možnost pridobiti znanja, ki jih zahtevajo novi proizvodni procesi.

Podobnim spremembam so izpostavljeni tudi slovenski dobavitelji avtomobilske industrije. Če velik tuji proizvajalec zmanjša proizvodnjo ali spremeni dobaviteljsko mrežo, se lahko posledice hitro prenesejo na podjetja, ki zanj izdelujejo sestavne dele. Zato širše evropske razmere ostajajo pomembne tudi za Slovenijo, čeprav se Revoz trenutno razvija v pozitivni smeri.

Evropska unija želi pomagati še pred izgubo zaposlitve

Evropska unija je zaradi naraščajočih pritiskov na industrijo letos spremenila pravila Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, znanega pod kratico EGF. Sklad je bil doslej namenjen predvsem pomoči delavcem, ki so zaradi večjega prestrukturiranja podjetij že izgubili zaposlitev. Nova ureditev pa omogoča pomoč tudi zaposlenim, ki jim odpuščanje šele grozi.

Sprememba je bila sprejeta maja 2026 in omogoča, da se podjetja v postopku prestrukturiranja prek pristojnih državnih organov vključijo v financiranje ukrepov za zaposlene, še preden jim preneha delovno razmerje. Pomoč je namenjena predvsem pridobivanju novih znanj, prekvalifikacijam, poklicnemu svetovanju in lažjemu prehodu na drugo delovno mesto.

Po pojasnilih Evropske komisije lahko sklad praviloma pomaga, kadar podjetje načrtuje odpustitev najmanj 200 zaposlenih. V določenih primerih, zlasti kadar bi odpuščanja resno prizadela lokalno gospodarstvo ali manjši trg dela, so mogoče tudi izjeme.

Bistvena sprememba je čas ukrepanja. V preteklosti so zaposleni pogosto prejeli pomoč šele po izgubi dela, ko je bilo treba iskati novo zaposlitev in se prilagajati spremenjenim življenjskim razmeram. Nova pravila omogočajo, da se usposabljanje začne že v obdobju, ko je delavec še zaposlen.

To je pomembno predvsem v panogah, kjer se zaradi tehnoloških sprememb hitro spreminjajo potrebe po znanju. Delavec, ki je dolga leta opravljal določeno proizvodno nalogo, lahko z ustreznim usposabljanjem pridobi možnosti za zaposlitev na drugem delovnem mestu znotraj istega podjetja ali pri drugem delodajalcu.

Največja težava: Delavci pogosto za načrte izvedo prepozno

Ena izmed ključnih težav pri množičnih odpuščanjih je, da zaposleni in pristojne institucije pogosto za načrte podjetij izvedo šele, ko so pomembne poslovne odločitve že sprejete. Na to je 14. oktobra na predstavitvi v Bruslju opozoril Peter Besselmann iz generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje.

Po njegovih pojasnilih podjetja pogosto ne želijo prezgodaj razkrivati načrtov o prestrukturiranju, saj bi lahko takšne informacije vplivale na njihov konkurenčni položaj. Posledično se lahko zgodi, da zaposleni za predvidena odpuščanja izvedo šele ob uradnem obvestilu, pristojni organi pa imajo nato malo časa za pripravo ustreznih ukrepov.

Prav to želi nova evropska ureditev spremeniti. Če se postopki za pomoč začnejo prej, imajo zaposleni več možnosti za prekvalifikacijo, pridobivanje novih kompetenc in iskanje drugačne zaposlitve. V nekaterih primerih lahko podjetje zaradi usposabljanja del zaposlenih prerazporedi na druga delovna mesta in tako zmanjša število odpovedi.

Toda ureditev ne pomeni, da lahko Evropska unija prepreči vsako množično odpuščanje. Končne poslovne odločitve so še vedno v rokah podjetij, evropski sklad pa lahko pomaga predvsem pri zmanjševanju socialnih posledic prestrukturiranja.

Za pomoč po Evropi na voljo le 35 milijonov evrov

Kljub širšim možnostim uporabe je finančni obseg sklada omejen. Evropska komisija za obdobje 2026–2027 navaja letni proračun v višini približno 35 milijonov evrov. Sredstva niso namenjena izključno avtomobilski industriji, temveč delavcem iz različnih gospodarskih dejavnosti, ki jih prizadenejo večja prestrukturiranja.

Evropski sklad lahko sofinancira od 60 do 85 odstotkov upravičenih stroškov posameznega programa, odvisno od pravil, ki veljajo za konkretno državo in projekt. Med ukrepi so pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, izobraževanje, usposabljanje in druge oblike podpore za lažji prehod na trg dela.

Evropska komisija je za avtomobilsko industrijo pripravila tudi šest pilotnih projektov za razvoj znanj in spretnosti, za katere je predvidenih 14,5 milijona evrov. Pri njih naj bi sodelovali delodajalci, sindikati, zavodi za zaposlovanje in izobraževalne ustanove.

Vendar tudi ta sredstva ne morejo sama rešiti vseh težav evropske industrije. Njihova učinkovitost bo odvisna od tega, kako hitro bodo podjetja in pristojni organi prepoznali potrebe po usposabljanju ter ali bodo delavci po končanih programih dejansko imeli možnosti za zaposlitev.

Sedanja ureditev sklada EGF velja do konca leta 2027. O njegovi prihodnosti in morebitni vključitvi v druge evropske finančne mehanizme se bo odločalo v okviru prihodnjega evropskega proračuna za obdobje 2028–2034.

Kaj širitev Revoza pomeni za Dolenjsko?

Za Dolenjsko je ponovno zaposlovanje v Revozu pomembna gospodarska novica. Več kot 300 načrtovanih novih zaposlitev pomeni dodatne priložnosti za ljudi, ki iščejo delo v proizvodnji, pa tudi za tehnične strokovnjake in razvojne inženirje. Povečanje proizvodnje lahko vpliva tudi na poslovanje lokalnih dobaviteljev in drugih podjetij, ki sodelujejo z avtomobilsko industrijo.

Pomembno je tudi, da se v Novem mestu ne povečuje zgolj obseg sestavljanja avtomobilov, temveč se širijo razvojne dejavnosti. Takšna usmeritev lahko prispeva k ustvarjanju zahtevnejših delovnih mest in večji vlogi novomeške tovarne znotraj mednarodne avtomobilske skupine.

Vendar se je pri ocenjevanju prihodnosti treba izogniti pretiranemu optimizmu. Revoz je v preteklosti že doživljal obdobja povečevanja in zmanjševanja proizvodnje, zato trenutna rast sama po sebi še ne zagotavlja dolgoročne stabilnosti. Podjetje bo moralo ohranjati konkurenčnost, zagotavljati kakovost proizvodnje in se prilagajati razmeram na trgu električnih avtomobilov.

Pomembno vlogo bo imelo tudi usposabljanje zaposlenih. Prehod na nove tehnologije zahteva prilagajanje znanj, zato bodo izobraževanje, sodelovanje s strokovnimi ustanovami in pravočasno načrtovanje kadrov ključni za nadaljnji razvoj.

Novo mesto trenutno zaposluje, evropska industrija pa išče odgovore

Revozova zgodba kaže, da preobrazba avtomobilske industrije ne prinaša samo odpuščanj. Ob ustreznih naložbah, novih proizvodnih programih in povpraševanju lahko ustvari tudi nova delovna mesta. Novomeška tovarna je trenutno primer takšnega razvoja, saj po letih negotovosti ponovno povečuje proizvodnjo in število zaposlenih.

Toda evropska avtomobilska industrija se še naprej sooča z zahtevnimi spremembami. Elektrifikacija, konkurenca, proizvodni stroški in prestrukturiranje velikih koncernov bodo tudi v prihodnje vplivali na zaposlovanje. Nova evropska pravila zato poskušajo zagotoviti, da delavci ob morebitnih spremembah ne bi ostali brez podpore do trenutka, ko prejmejo odpoved.

Za Novo mesto in širšo Dolenjsko je najpomembnejše, da Revoz trenutno odpira nova delovna mesta in dobiva pomembnejšo proizvodno ter razvojno vlogo. Vendar izkušnje zadnjih let opozarjajo, da je treba ob širitvi proizvodnje razmišljati tudi dolgoročno. Prihodnost delovnih mest ne bo odvisna samo od tega, koliko avtomobilov bodo izdelali letos, temveč tudi od sposobnosti podjetja, zaposlenih in širšega gospodarskega okolja, da se pravočasno prilagodijo naslednjim spremembam avtomobilske industrije.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska