Danes se začenja študijsko leto: Kaj morajo študenti urediti, da jih že prvi tedni ne udarijo po žepu
Za več deset tisoč študentov po Sloveniji se danes začenja novo študijsko leto. Za bruce je 1. oktober prvi pravi stik s fakulteto, urniki, predavalnicami in povsem drugačnim načinom dela, za starejše študente pa vrnitev v ritem predavanj, seminarjev in izpitov.
Toda prvi dan fakultete še zdaleč ni samo vprašanje, v kateri predavalnici se začne prvo predavanje.
Stanovanje, študentski boni, subvencioniran prevoz, zdravstveno zavarovanje in status lahko precej vplivajo tako na vsakdan kot na denarnico. Predvsem bruci lahko zaradi nekaj spregledanih administrativnih korakov hitro ostanejo brez ugodnosti, ki jim sicer pripadajo.
Prvi semester se začenja danes, pred študenti več kot tri mesece predavanj
Na Univerzi v Ljubljani se organizirano pedagoško delo v prvem semestru začne danes, 1. oktobra, in bo trajalo do 15. januarja prihodnje leto. Nato sledi prvo resnejše preverjanje študentske kondicije: zimsko izpitno obdobje bo potekalo od 18. januarja do 12. februarja. Drugi semester se začne 15. februarja, organizirano pedagoško delo pa se konča 2. junija.
Za bruce je prvi dan nekoliko drugačen. Fakultete pripravljajo sprejeme in uvajalne aktivnosti, študenti spoznavajo tutorje, informacijske sisteme, knjižnice in druge storitve, ki jih bodo potrebovali med študijem. Univerza v Mariboru temu namenja uvajalni teden, na Univerzi na Primorskem pa so se aktivnosti za mednarodne in mobilne študente začele že pred uradnim začetkom študijskega leta.
Ljubljanski bruci imajo danes še tradicionalni Pozdrav brucem na Kongresnem trgu, ki bo potekal med 16. in 21. uro. Predstavilo se bo 23 fakultet in tri akademije Univerze v Ljubljani, skupaj pa bo postavljenih več kot 50 stojnic študentskih svetov, kariernih centrov in drugih univerzitetnih organizacij.
Prva velika skrb: Kje sploh živeti?
Za študente, ki ne študirajo v domačem kraju, je nastanitev pogosto največji strošek in hkrati največja težava začetka študijskega leta. Za študijsko leto 2026/27 je po Sloveniji razpisanih 12.883 mest za subvencionirano bivanje, dodatnih 32 mest pa je namenjenih študentom s priznano mednarodno oziroma začasno zaščito. Državna subvencija v javnih študentskih in dijaško-študentskih domovih znaša 41,46 evra, pri zasebnikih in v zasebnih študentskih domovih pa 103,36 evra.
Največja ponudba je pričakovano v Ljubljani, kjer je za letošnje študijsko leto na voljo 7.047 postelj. Povprečna subvencionirana najemnina znaša 115,94 evra na posteljo, razlike med posameznimi domovi pa so precejšnje. Najcenejša dvoposteljna soba v Akademskem kolegiju stane 77,42 evra, enoposteljna soba v Domu Litostroj pa 184,19 evra mesečno. Do sredine avgusta so prejeli skoraj 2.800 novih prošenj za sprejem in več kot 6.000 vlog za podaljšanje bivanja.
Tudi v Mariboru zanimanje ostaja veliko. Do konca septembra so tamkajšnji študentski domovi prejeli 1.343 prošenj za sprejem in 1.923 prošenj za podaljšanje bivanja. Povprečna najemnina za dvoposteljno sobo znaša 138,81 evra, za enoposteljno pa 167,23 evra.
Še bolj napeto je na Obali. Univerza na Primorskem ocenjuje, da na območju primanjkuje približno tisoč študentskih postelj. Do 28. septembra so prejeli 885 prošenj za sprejem, na prvi prednostni listi pa je bilo 670 študentov. Od teh jih je bilo 398 že nastanjenih, 272 pa jih je še čakalo na prosto posteljo. Univerza zato k oddajanju sob študentom poziva tudi zasebne lastnike v Kopru, Izoli, Ankaranu, Piranu, Portorožu in okolici.
Pomembna informacija za tiste, ki postelje še niso dobili, je, da zgodba z začetkom oktobra še ni končana. Prošnje za sprejem v subvencionirano bivanje je mogoče oddajati tudi pozneje, mesta pa se med letom sproščajo zaradi izselitev in drugih sprememb.
Študentski bon letos vreden 5,19 evra
Druga pomembna postavka študentskega proračuna je prehrana. Državna subvencija za posamezen študentski obrok trenutno znaša 5,19 evra, potem ko se je marca letos zvišala s 5,05 evra. Do subvencionirane prehrane so upravičeni študenti, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in med drugim niso zaposleni.
Sistem subvencionirane prehrane uporablja približno 60.000 upravičencev. Po aktualnih podatkih je vanj vključenih 254 ponudnikov oziroma 355 lokalov, povprečno doplačilo študenta za obrok pa znaša približno 3,01 evra.
Bruci morajo biti pozorni predvsem na prvo registracijo. Predhodno jo lahko opravijo prek spleta, nato pa morajo z registracijsko številko, osebnim dokumentom in telefonom obiskati eno od točk subvencionirane študentske prehrane ter vpis dokončati. Za študente, ki so bili v sistem vključeni že prej in še vedno izpolnjujejo pogoje, se pravica za novo študijsko leto praviloma podaljša brez ponovnega osebnega obiska.
Študent ima za vsak dan pravico do ene subvencije, v posameznem dnevu pa lahko koristi največ dve, če ima na voljo neporabljene subvencije. Med obrokoma morajo miniti najmanj štiri ure.
Na fakulteto z mesečno vozovnico za 25 evrov
Veliko študentov se vsak dan vozi med domačim krajem in fakulteto, zato lahko strošek prevoza hitro postane ena večjih mesečnih postavk. Študenti lahko pod določenimi pogoji uporabljajo subvencionirano vozovnico za javni potniški promet, vlogo pa je mogoče oddati elektronsko prek eUprave ali osebno na prodajnem mestu prevoznika.
Mesečna neomejena vozovnica za medkrajevni promet trenutno stane 25 evrov, letna pa 200 evrov. V mestnem prometu se cene razlikujejo. Subvencionirana mesečna vozovnica za prvo območje Ljubljane stane 20 evrov, za območji 2 in 3 pa 25 evrov, medtem ko je v Mariboru cena 16 evrov. Če ima študent že mesečno medkrajevno vozovnico, znaša doplačilo za mestni promet v Ljubljani oziroma Mariboru deset evrov.
Prav pri prevozu je pametno stvari urediti čim prej. Začetek oktobra namreč pomeni tudi precej večjo gnečo na prodajnih mestih in v javnem prometu, za bruce pa že prvi dnevi prinesejo premikanje med fakulteto, knjižnicami, domom in drugimi univerzitetnimi lokacijami.
Status študenta še ne pomeni, da avtomatično pripada vse
Ena pogostejših zmot je, da že sam status študenta avtomatično prinese vse študentske ugodnosti. Ni povsem tako. Posamezne pravice imajo svoje pogoje, posebej pomembna pa je razlika pri študentih, ki so hkrati redno zaposleni.
Redno zaposlen študent lahko sicer obdrži status študenta, vendar nima pravice do vrste ugodnosti, ki jih večina povezuje s statusom. Med drugim ne more delati prek študentske napotnice, praviloma ni upravičen do subvencionirane študentske prehrane, subvencioniranega prevoza in subvencioniranega bivanja, prav tako zaposlitev vpliva na nekatere štipendijske pravice.
Za bruce je zato pomembno, da že na začetku vedo, da »status« ni ena sama pravica, ampak podlaga za več različnih pravic, pri katerih se pogoji preverjajo posebej.
Tudi zdravstveno zavarovanje je vredno preveriti
Študenti do dopolnjenega 26. leta so lahko ob izpolnjevanju pogojev vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski člani. Toda če pristojne evidence nimajo pravilnega podatka o nadaljevanju šolanja, lahko nastanejo težave, zato je začetek študijskega leta primeren trenutek za preverjanje urejenosti zavarovanja.
Študent si lahko osebnega zdravnika izbere tudi v kraju študija, kar je posebej praktično za tiste, ki se zaradi fakultete preselijo daleč od doma. Za določene letnike so organizirani tudi preventivni sistematski pregledi. Če študent dela prek študentskega servisa, je pri tem dodatno zavarovan za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, prispevek pa plačuje delodajalec.
Fakulteta bo letos še nekoliko bolj povezana z umetno inteligenco
Novo študijsko leto prinaša tudi vse več vprašanj glede uporabe umetne inteligence pri študiju. Univerza v Ljubljani je posodobila smernice za uporabo generativne umetne inteligence pri učenju, poučevanju in raziskovanju, pri čemer izpostavlja akademsko integriteto, odgovornost in varovanje podatkov.
To je za študente pomembneje, kot se morda zdi prvi dan. Posamezne fakultete in izvajalci predmetov lahko določajo pravila glede uporabe orodij umetne inteligence pri seminarskih nalogah, vajah in drugih obveznostih. Kar je pri enem predmetu dovoljeno kot pomoč pri delu, lahko pri drugem brez ustrezne navedbe pomeni kršitev pravil akademske integritete.
UL letos uvaja tudi pilotne predmete, usmerjene v problemsko, projektno in timsko učenje, nove STEAM-predmete ter predmete v okviru pobude »Moja veda za tvojo vedo«. Univerza na Primorskem medtem začenja izvajati tudi nekatere nove študijske programe, med njimi Logopedijo in surdopedagogiko ter Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj.
Prvi mesec je pogosto dražji, kot študent pričakuje
Za bruca, ki se prvič seli od doma, se lahko stroški zelo hitro seštejejo. Poleg najemnine oziroma študentskega doma so tu še varščina pri zasebnem najemu, prehrana, prevoz, študijsko gradivo, morebitna oprema in vsakodnevni stroški. Že razlika med subvencionirano sobo v domu in zasebnim najemom lahko pomeni več sto evrov mesečno.
Prav zato se splača že na začetku preveriti vse subvencije, do katerih je študent upravičen. Samo subvencija za prehrano trenutno pomeni 5,19 evra državnega prispevka za posamezen obrok, subvencionirana mesečna medkrajevna vozovnica pa stane 25 evrov. Pri bivanju država za upravičenega študenta v javnem domu prispeva 41,46 evra subvencije, pri zasebniku oziroma zasebnem študentskem domu pa 103,36 evra.
Za bruce danes še veliki sprejem na Kongresnem trgu
Za številne nove ljubljanske študente bo prvi študijski dan končan nekoliko manj formalno. Univerza v Ljubljani danes med 16. in 21. uro na Kongresnem trgu pripravlja tradicionalni Pozdrav brucem. Poleg fakultet in akademij se bodo predstavili študentski sveti, karierni centri in druge organizacije, za glasbeni del pa bosta poskrbeli skupini DEMM in Smetnaki.
Nove študente bodo pozdravili rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič, predstavnik študentskega sveta Maksim Miklič in ljubljanski župan Zoran Janković, na odru pa se jim bodo pridružili dekani in dekanje članic univerze.
Za bruce je tak dogodek lahko več kot samo druženje. Na enem mestu lahko dobijo informacije o fakulteti, tutorstvu, obštudijskih dejavnostih, kariernih možnostih in storitvah, za katere marsikateri študent šele precej pozneje ugotovi, da jih univerza sploh ponuja.
Prvo predavanje je pravzaprav najlažji del
Začetek študija je za marsikoga prvi resen korak v samostojnost. Naenkrat ni treba spremljati samo urnika in rokov za izpite, ampak tudi pogodbo za stanovanje, stroške, prevoz, prehrano, zdravstveno zavarovanje in številne druge stvari, za katere so prej pogosto skrbeli starši.
Zato je v prvih oktobrskih dneh vredno narediti precej preprost pregled: ali je urejeno bivanje, ali je aktivirana subvencionirana prehrana, ali je kupljena ustrezna vozovnica, ali je zdravstveno zavarovanje urejeno in ali študent pozna informacijske sisteme svoje fakultete. Veliko težav je namreč bistveno lažje rešiti na začetku semestra kot sredi decembra, ko se začnejo kopičiti kolokviji in druge obveznosti.
Danes bo za tisoče brucev prvi dan novega poglavja. Predavalnico bodo verjetno našli. Večji izziv bo v naslednjih tednih ugotoviti, kako študirati, živeti in plačevati vse, kar pride skupaj s študentskim življenjem.
Spletno uredništvo
