Nova oblast že premešala vrh državnih podjetij: Kdo je moral oditi in kdo je prišel na ključne položaje?

Manj kot štiri mesece po nastopu nove vlade Janeza Janše je kadrovska slika v pomembnem delu državnega gospodarstva že precej drugačna. Novi ljudje so prišli v nadzorne svete Elesa, Borzena, GEN energije, Telekoma Slovenije, HSE, Darsa in 2TDK, zamenjave oziroma odhodi pa so sledili tudi v vodstvih nekaterih družb.

Med najbolj odmevnimi je prihod nekdanjega ministra Andreja Vizjaka na vrh GEN energije, jutri pa se bo zamenjava zgodila tudi na čelu Slovenskega državnega holdinga, ki upravlja državno premoženje v vrednosti okoli 14 milijard evrov. Toda vsega dogajanja ni mogoče vreči v isti koš: del nadzornikov je odšel ob rednem izteku mandatov, ponekod so uprave sklenile sporazume o predčasnem prenehanju mandatov, v nekaterih primerih pa so bili ljudje razrešeni oziroma odpoklicani predčasno.

Na vrhu SDH jutri menjava, toda Debeljak ni bil odstavljen

Ena najpomembnejših kadrovskih sprememb se bo formalno zgodila prav 1. oktobra. Vodenje Slovenskega državnega holdinga bo prevzel Branko Bračko, ki ga je nadzorni svet SDH v začetku septembra imenoval za novega predsednika uprave s štiriletnim mandatom. Med letoma 2012 in 2025 je bil član uprave zreškega Uniorja, v upravo SDH pa prihaja po javnem razpisu, na katerega je prispelo osem prijav. Po preverjanju pogojev in razgovorih z ožjim izborom kandidatov se je nadzorni svet odločil zanj.

Pri tej menjavi je pomembna podrobnost, ki se v politično obarvanih interpretacijah lahko hitro izgubi. Žiga Debeljak ni bil razrešen. V začetku julija je sam podal pobudo za sporazumno predčasno prenehanje mandata z 30. septembrom, nadzorni svet pa jo je sprejel. Debeljak se je odpovedal tudi odpravnini. Drugi član uprave Janez Tomšič ostaja na položaju; v upravo SDH je bil prvič imenovan aprila 2021, decembra 2024 pa je dobil nov štiriletni mandat.

Menjava na vrhu SDH je kljub temu pomembna zaradi izjemnega vpliva holdinga. SDH upravlja velik del državnega premoženja in ima prek skupščinskih pravic ter imenovanja nadzornikov pomembno vlogo pri upravljanju družb v državni lasti. Prav spremembe v nadzornih svetih so praviloma prvi korak pred morebitnimi spremembami uprav.

V GEN energiji drugače: Nado Drobne Popović so odpoklicali, prišel Andrej Vizjak

Precej drugačen je bil avgustovski razplet v GEN energiji, eni ključnih slovenskih energetskih družb in nosilki projekta JEK2. Najprej so se 10. avgusta iztekli mandati delu dotedanjih nadzornikov, nato pa je konec meseca novi nadzorni svet posegel še v poslovodstvo.

Nadzorni svet je 31. avgusta z mesta generalne direktorice odpoklical Nado Drobne Popović in za generalnega direktorja imenoval Andreja Vizjaka. Nekdanji minister v več Janševih vladah je štiriletni mandat nastopil še isti dan. Pred prihodom na vrh GEN energije je v skupini deloval kot vodja strateškega razvoja Hidroelektrarn na Spodnji Savi in direktor njihove hčerinske družbe Partner.

Vizjak je ob imenovanju napovedal nadaljevanje aktivnosti pri projektu JEK2, hidroelektrarni Mokrice in drugih načrtovanih proizvodnih objektih ter urejanje odnosa z družbo GEN-I. Sprememba je politično posebej opazna zaradi njegove pretekle kariere: Vizjak je bil v Janševih vladah minister za gospodarstvo, delo ter okolje in prostor.

V GEN energiji je ostal Bruno Glaser, spremembe pa so segle tudi v GEN-I. Dnevnik danes poroča, da je Maksa Helbla na čelu GEN-I nasledil Jure Soklič, medtem ko so Igor Koprivnikar, Sandi Kavalič in Klemen Pleško ohranili svoje položaje.

Telekom: najprej novi nadzorniki, nato sporazumni odhodi uprave

Precejšen kadrovski premik se je zgodil tudi v Telekomu Slovenije. Tu je treba ponovno ločiti dve fazi. Najprej se je nekdanjim članom nadzornega sveta avgusta iztekel štiriletni mandat, nato so bili imenovani novi predstavniki kapitala. Med njimi je Marko Pogačnik, nekdanji predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe in nekdanji poslanec SDS, ob njem pa Pavel Reberc, Igor Hustič in Andrej Strnad.

Novi nadzorni svet je nato posegel še v upravo. Predsednik uprave Boštjan Košak ter članici Irma Gubanec in Vesna Prodnik so sklenili dogovore o predčasnem prenehanju mandatov, pri čemer je Prodnik nato ostala članica tudi nove uprave. Telekom je znova prevzel Cveto Sršen, ki je družbo že vodil od marca 2021 do oktobra 2022, pred tem pa je opravljal vodstvene funkcije v Pošti Slovenije.

Novo upravo sestavljajo še Barbara Galičič Drakslar na področju financ, Janez Zidar na komercialnem področju in Vesna Prodnik, pristojna za tehnologijo. Telekom tako predstavlja primer, pri katerem se je najprej po rednem izteku mandatov spremenil nadzorni svet, kmalu zatem pa je sledila skoraj popolna rekonstrukcija uprave.

Dars: Ribič predlagal svoj odhod, začasno ga je nasledil Guzej

Tudi pri Darsu ni šlo za klasično odstavitev predsednika uprave. Andrej Ribič je v začetku julija nadzornemu svetu sam predlagal sklenitev dogovora o predčasnem prenehanju funkcije zaradi ekonomsko-poslovnih razlogov. Družbo je vodil do sredine avgusta, nato pa je začasno vodenje prevzel Anton Guzej, nekdanji generalni direktor RTV Slovenija.

Pred dnevi se je spremenil tudi nadzorni svet Darsa. Trem članom se je mandat iztekel, eden pa je odstopil, na njihova mesta pa so prišli Melita Rozman Dacar, Aleš Buželan, Dušan Hočevar in Nina Marin. Dnevnik ob tem danes poroča, da se kot možnega kandidata za predsednika uprave s polnim mandatom neuradno omenja Petra Drobneža, vendar dokončna odločitev še ni bila sprejeta.

Zato njegovega prihoda ni mogoče predstavljati kot dejstvo. Drobnež je sicer državno premoženje že upravljal: aprila 2022 je bil imenovan za tretjega člana uprave SDH, po takratni menjavi oblasti pa se je nekaj mesecev pozneje dogovoril za sporazumno predčasno prenehanje mandata.

Pri HSE najprej nov nadzorni svet, novembra se odpira še vrh uprave

Premiki so se v zadnjih dneh nadaljevali tudi v Holdingu Slovenske elektrarne. Po izteku mandatov prejšnjim članom so bili med nove predstavnike kapitala v nadzornem svetu imenovani nekdanja predsednica uprave SKB banke Anita Stojčevska, Franc Dover, Natalija Stošicki, član uprave SDH Janez Tomšič in Sašo Kovačič. Od prejšnje ekipe ostaja Denis Bele, čigar mandat se izteče čez tri leta.

Naslednje pomembno vprašanje bo vodstvo HSE. Generalnemu direktorju Tomažu Štroklju se novembra izteče štiriletni mandat, Dnevnik pa danes poroča, da ne bo ponovno imenovan. Član uprave Uroš Podobnik je v drugačnem položaju, saj mu je bil nov štiriletni mandat podeljen že novembra 2024.

To pomeni, da se lahko eden večjih kadrovskih premikov v državnem energetskem sektorju zgodi že v prihodnjih tednih. Kdo bo prevzel vodenje HSE, bo pomembno tudi zaradi obsega skupine in njene vloge v slovenski elektroenergetiki.

Pri 2TDK niso čakali na iztek mandatov

Eden od primerov, ki izraziteje odstopa od menjav po rednem izteku mandatov, je 2TDK, projektno podjetje za drugi tir Divača–Koper. Vlada je avgusta zamenjala celoten nadzorni svet približno leto dni pred iztekom mandatov njegovih članov.

Novi nadzorni svet sestavljajo predstavniki različnih ministrstev Tine Svoljšak, Saša Sušnik, Iris Dejak, Nejc Vesel in Božidar Godnjavec, predseduje pa mu Svoljšak. Pri tej spremembi torej ni šlo za običajno zamenjavo zaradi poteka mandata, kar jo razlikuje od denimo menjav nadzornikov Telekoma, GEN energije ali dela nadzornega sveta Darsa.

2TDK upravlja enega največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, zato je sestava njegovega nadzornega sveta pomembna tako zaradi nadzora nad poslovanjem družbe kot zaradi spremljanja izvedbe in financiranja drugega tira.

Ena prvih potez nove vlade: Eles in Borzen

Da bo kadrovska politika ena prvih nalog nove vlade, je bilo mogoče videti že na njeni prvi redni seji 4. junija. Takrat je vlada razrešila štiri člane nadzornega sveta Elesa – Andreja Ribiča, Davida Skornška, Denisa Kostrevca in Damjana Matičiča – ter za petletni mandat imenovala Petra Žmaka, Žarka Furmana, Aleša Logarja in Sašo Kundih.

Na isti seji je posegla tudi v Borzen. Razrešeni so bili Mojca Veljkovič, Ivana Nedižavec Korada in Hinko Šolinc, za nove nadzornike pa so bili imenovani Andrej Vizjak, Silvo Sok in Damjan Stanek. Nekaj dni pozneje je bila z mesta direktorice Borzena odpoklicana Mojca Kert, novi direktor pa je postal Peter Žmak, podpredsednik koalicijske NSi.

Vizjak se je tako po nastopu nove vlade najprej pojavil v nadzornem svetu Borzena, konec avgusta pa je prevzel GEN energijo. Na aktualnem seznamu poslovodstva GEN energije je naveden kot generalni direktor, medtem ko je predsednik nadzornega sveta Martin Bratanič.

Niso vse menjave enake – toda vzorec je že viden

Po manj kot štirih mesecih nove vlade je seznam sprememb dolg, vendar je za korektno presojo nujno razlikovati med posameznimi primeri. Pri Telekomu, GEN energiji in HSE se je delu nadzornikov iztekel mandat. Žiga Debeljak je odhod s čela SDH predlagal sam. Andrej Ribič je sam predlagal dogovor o predčasnem prenehanju funkcije na Darsu. V GEN energiji je bila Nada Drobne Popović odpoklicana. Pri 2TDK pa je vlada nadzornike zamenjala približno leto dni pred potekom njihovih mandatov.

Skupni rezultat vseh teh postopkov pa je jasen: vrh pomembnega dela državnega gospodarstva se je v nekaj mesecih precej spremenil. Nova imena so v nadzornih svetih energetskih in infrastrukturnih družb, zamenjale so se nekatere uprave, pri drugih podjetjih pa se kadrovske odločitve šele približujejo.

Posebno pozornost pritegnejo tudi nekatera imena z jasno politično preteklostjo. Andrej Vizjak je bil trikrat minister v Janševih vladah, Marko Pogačnik je bil poslanec SDS, Peter Žmak pa je podpredsednik NSi. Samo politično ozadje posameznika seveda še ne pojasnjuje razloga za njegovo imenovanje, je pa relevantno pri spremljanju upravljanja podjetij, ki so v državni lasti.

Kadrovska zgodba še zdaleč ni končana

Današnji pregled je zato prej vmesna bilanca kot zaključek. Jutri Branko Bračko prevzema SDH, novembra se izteče mandat prvemu človeku HSE, na Darsu pa še čakajo na predsednika uprave s polnim mandatom. V nekaterih drugih večjih državnih družbah sprememb v poslovodstvih za zdaj ni bilo.

Prav naslednji meseci bodo pokazali, kako daleč bo šla kadrovska prenova in predvsem kakšni bodo rezultati novih vodstev. Pri državnih podjetjih namreč ni pomembno samo, kdo je koga zamenjal, temveč ali so bili postopki imenovanja pregledni, ali imajo novi vodilni ustrezne strokovne reference ter kako bodo družbe pod njihovim vodstvom poslovale.

Za zdaj pa je mogoče ugotoviti nekaj precej konkretnega: od energetike in telekomunikacij do avtocest, drugega tira in samega SDH je bilo od junija zamenjanih oziroma na novo imenovanih dovolj nadzornikov in vodilnih, da je kadrovska slika državnega gospodarstva ob koncu septembra občutno drugačna kot ob nastopu vlade. Pri tem pa razlogi in postopki niso bili povsod enaki – in prav ta razlika je pri presoji posameznih menjav ključna.

Spletno uredništvo