Več kot deset nevladnih organizacij je pred državnim zborom podprlo ustanovitev novega sklada za napredno zdravljenje otrok z redkimi boleznimi, vendar vlado pozvalo, naj njegovega delovanja ne financira na račun Sklada za razvoj nevladnih organizacij. V središču spora je približno 12,5 milijona evrov letno iz nerazporejenega dela odstotka dohodnine, ki je doslej predstavljal glavni sistemski vir za razvoj NVO.
Nevladniki opozarjajo, da bi sprememba lahko ogrozila delovna mesta, razvojne projekte in celo izvajanje nekaterih že sklenjenih pogodb. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bodo obstoječe pogodbe izpolnjene. Težava pa je, opozarjajo NVO, da takšnega zagotovila v samem zakonskem predlogu ni.
Za zdravljenje otrok da, vendar ne na račun obstoječega sklada
Na Trgu republike se je v ponedeljek pred začetkom seje parlamentarnega odbora za zdravje zbralo več kot deset nevladnih organizacij. Njihovo sporočilo ni bilo nasprotovanje novemu skladu za zdravljenje redkih bolezni. Nasprotno, ustanovitev takšnega sistema podpirajo, vendar zahtevajo, da država zanj poišče drug stabilen proračunski vir in pri tem ne poseže v financiranje razvoja nevladnega in prostovoljskega sektorja.
Vladni predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za napredno zdravljenje redkih bolezni namreč spreminja tudi sedanji sistem financiranja Sklada za razvoj NVO. Nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, ki ga posamezni davčni zavezanci niso namenili nobenemu upravičencu, bi se po novem usmerjal v zdravstveni sklad. Hkrati predlog posega v zakon o nevladnih organizacijah in odpravlja sedanjo ureditev, po kateri se ta denar steka v Sklad za razvoj NVO.
Pri tem ne gre za odstotek dohodnine, ki ga posameznik sam nameni denimo gasilcem, Karitasu, Rdečemu križu, športnemu klubu ali drugemu upravičencu. Te individualne namenitve ostajajo. Spor se nanaša na denar tistih zavezancev, ki svojega odstotka niso namenili nikomur.
Govorimo o približno 12,5 milijona evrov na leto
Obseg denarja ni zanemarljiv. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve in javno upravo je za leto 2026 iz nerazporejenega dela dohodnine predvidenih približno 12,5 milijona evrov. Leta 2019, ko so se sredstva sklada začela razdeljevati, jih je bilo nekaj manj kot 5,3 milijona evrov, leta 2021 že skoraj 10,4 milijona, lani pa skoraj 12,6 milijona evrov.
Denar se prek razpisov ne namenja zgolj enemu tipu organizacij. Iz njega se financirajo projekti gasilskih, humanitarnih, kulturnih, športnih, mladinskih, socialnovarstvenih, okoljskih in invalidskih organizacij, pa tudi profesionalizacija NVO, strokovna delovna mesta, regionalna stičišča ter pridobivanje in sofinanciranje evropskih projektov. Po podatkih, ki jih navajajo nevladne organizacije, je sklad doslej omogočil financiranje 563 delovnih mest, podprl 558 organizacij in jim pomagal pri pridobivanju 79 milijonov evrov evropskih sredstev.
Največji spor so že podpisane pogodbe
Prav tukaj nastaja eden najpomembnejših zapletov. Nekatere nevladne organizacije imajo na podlagi preteklih razpisov podpisane večletne pogodbe, ki veljajo vse do leta 2028. Organizacije zato opozarjajo, da ni dovolj, da jim država ustno zagotavlja nadaljevanje financiranja, ampak želijo jasno zakonsko varovalko, da bo denar za že prevzete obveznosti dejansko ostal na voljo.
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je za STA zagotovilo, da bodo obstoječe pogodbe realizirane. Pri prenosu trenutno zbranega denarja naj bi po pojasnilih ministrstva šlo za prerazporeditev presežka sredstev, ki na razpisih niso bila razdeljena, konkretno višino prenosa pa naj bi določila vlada s sklepom.
Nevladniki odgovarjajo, da prav tu ostaja pravna negotovost. V predlogu zakona po njihovih navedbah ni izrecne določbe, ki bi zagotavljala, da mora v obstoječem skladu ostati dovolj denarja za vse že podpisane večletne pogodbe. Na podobno vprašanje je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je izpostavila nejasnost glede tega, ali se na novi zdravstveni sklad prenašajo samo sredstva za prihodnje razpise ali tudi denar, potreben za še neizpolnjene obveznosti iz že sklenjenih pogodb.
Taborniki opozarjajo na pet delovnih mest
Na posledice morebitnega izpada sredstev je opozoril načelnik Zveze tabornikov Slovenije Urban Lečnik Spajić. Taborniki v razpisih sodelujejo od leta 2024 in imajo iz teh programov pet zaposlitev. Gre predvsem za mentorje, ki podpirajo prostovoljce, razvijajo njihove kompetence in skrbijo za razvoj prostovoljskega dela. Zveza tabornikov Slovenije ima približno 8000 članov, zato po njegovih besedah že majhno število profesionalnih mentorjev vpliva na delo velike prostovoljske mreže.
Lečnik Spajić je opozoril, da bi ob izgubi financiranja morali odpuščati zaposlene, ki delujejo v okviru javnih razpisov za profesionalizacijo in razvoj prostovoljstva iz let 2024 in 2025. Že pred sejo odbora so taborniki skupaj z organizacijami s področja zaščite in reševanja poslancem poslali odprto pismo, v katerem so podprli sistemsko financiranje zdravljenja redkih bolezni, vendar zahtevali ohranitev obstoječega sklada in pogodb.
Rdeči križ s tem denarjem gradi sistem za odzivanje ob nesrečah
Med projekti, ki so povezani s temi sredstvi, je tudi projekt Rdečega križa Slovenije Povezani v izrednih razmerah. Njegov namen je vzpostaviti regijski način koordinacije pripravljenosti in odzivanja na naravne ter druge nesreče. Projekt vključuje boljše povezovanje lokalnih in nacionalnih struktur, standardizacijo postopkov in usposabljanj, krepitev prostovoljskih zmogljivosti ter razvoj prve psihološke pomoči prebivalcem.
Matic Slapšak iz Rdečega križa Slovenije je na novinarski konferenci opozoril, da pomen takšne koordinacije narašča ob vse pogostejših nesrečah in podnebnih tveganjih. Nevladniki zato opozarjajo, da pri razpravi o skladu ne govorimo zgolj o administrativnem financiranju organizacij, ampak tudi o konkretnih storitvah, ki se izvajajo na terenu.
Podobno so opozarjali predstavniki gasilcev in kinologov. Sonja Tekavec Medved iz Kinološke zveze Slovenije je pojasnila, da prostovoljci ob iskalnih in reševalnih akcijah zapuščajo službe in družine ter sodelujejo ponoči in ob koncih tedna, profesionalna koordinacija pa jim omogoča, da administrativnega in organizacijskega dela ni treba opravljati še po končanih akcijah.
Na udaru bi lahko bili tudi programi za najbolj ranljive
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je izpostavil skupni projekt z Društvom Ključ, namenjen pravni zaščiti in kriznim namestitvam ljudi, ki so žrtve hudega delovnega izkoriščanja in trgovine z ljudmi. Po njegovem opozorilu bi prekinitev takšnih programov neposredno prizadela ljudi, ki pomoč potrebujejo v najbolj kritičnih trenutkih.
Predstavniki regionalnih stičišč so zavrnili tudi argument, da bi lahko organizacije manjkajoči denar preprosto nadomestile tako, da bi državljane bolj intenzivno pozivale k namenitvi odstotka dohodnine. Gre namreč za dva različna mehanizma. Posameznik lahko en odstotek svoje dohodnine nameni izbranemu upravičencu, medtem ko se je nerazporejeni del do zdaj zbiral v posebnem skladu in prek javnih razpisov uporabljal za razvoj celotnega sektorja.
Odbor je zakonu kljub opozorilom prižgal zeleno luč
Po novinarski konferenci se je razprava preselila v državni zbor. Odbor DZ za zdravje je predlog zakona v ponedeljek obravnaval po nujnem postopku in mu dal zeleno luč za nadaljnjo parlamentarno obravnavo.
V razpravi so se pokazala različna stališča tudi glede financiranja. Opozicijski poslanci so bili kritični do posega v sedanji vir Sklada za razvoj NVO, predstavniki koalicije pa so zatrjevali, da financiranje nevladnih organizacij zaradi nove ureditve ne bo ogroženo. Prav zato bo pomembno spremljati končno besedilo zakona in morebitne spremembe pred dokončnim glasovanjem.
Ob tem obstaja še ena pomembna razsežnost zakonodajnega postopka. Komisija za preprečevanje korupcije je v svojem mnenju opozorila na potrebo po preglednejših postopkih imenovanja organov novega sklada, jasnejših varovalkah pred nasprotjem interesov in konkretnejši utemeljitvi, zakaj je treba celotno ureditev, vključno s trajnimi sistemskimi spremembami, sprejemati po nujnem postopku.
Dva javna interesa, vprašanje pa je, kdo ju bo plačal
Bistvo razprave tako ni vprašanje, ali Slovenija potrebuje sistem za financiranje naprednega zdravljenja otrok z redkimi boleznimi. Tudi nevladne organizacije, ki spremembi financiranja nasprotujejo, ustanovitev takšnega sklada podpirajo. Spor je nastal zato, ker je vlada za enega od njegovih trajnih virov izbrala denar, ki je bil doslej namenjen razvoju nevladnih organizacij.
Podobno stališče je zavzela tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, ki podpira sistemsko ureditev zdravljenja otrok z redkimi boleznimi, hkrati pa od države pričakuje nadaljevanje stabilnega in predvidljivega financiranja nevladnih organizacij.
Zato bo pri nadaljnji obravnavi zakona ključno vprašanje precej konkretno: ali bo država za oba javna interesa zagotovila stabilen denar ali bo približno 12,5 milijona evrov letnega vira, ki je doslej financiral razvoj NVO, preusmerila v zdravljenje redkih bolezni in nevladnim organizacijam poiskala drugačen vir. Šele končno besedilo zakona bo pokazalo tudi, ali bodo zagotovila ministrstva o zaščiti že podpisanih pogodb dobila jasno zakonsko podlago.
Spletno uredništvo
