Kako se zaščititi pred mobingom brez tveganja izgube službe
Približno tretjina zaposlenih v Sloveniji se sooča z mobingom na delovnem mestu, vendar mnogi ostajajo tiho zaradi strahu pred izgubo službe. Čeprav se zdi, da ni izhoda, obstajajo pravni načini za zaščito pred nadlegovanjem na delovnem mestu.
S pravnimi orodji lahko uveljavite svoje pravice, zahtevate ukrepanje delodajalca ali celo odškodnino, ne da bi se izpostavljali nepotrebnemu tveganju.
Definicija mobinga
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) mobing opredeljuje kot ponavljajoče se ali sistematično dolgotrajno negativno dejanje, ki ga ena ali več oseb izvaja na delovnem mestu. Gre za verbalna ali neverbalna dejanja, ki povzročajo socialno izključevanje ali ogrožajo psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost. Žrtve mobing razumejo kot zatiranje, poniževanje ali ogrožanje dostojanstva pri delu. Obsega napade na izražanje, socialne stike, ugled ter delovno okolje in zdravje.
Trpinčenje ali s tujko mobing na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, na vseh hierarhičnih ravneh in v vseh smereh. Usmerjeno je proti drugi osebi ali več osebam in povzroča socialno izključevanje ali ogroža psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu. Lahko gre za napade zoper izražanje in komuniciranje, napade, ki ogrožajo socialne stike ali/in osebni ugled žrtve, napade zoper kakovost delovnega mesta in napade zoper zdravje.
ZSSS je izdala e-priročnik, ki se osredotoča na preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu. V njem so podrobno predstavljeni pojmi in primeri iz delovnega okolja ter praktični nasveti, kako ravnati v takšnih situacijah.
Prepoznavanje mobinga
Mobing ni vedno očiten in ga ne izvajajo zgolj delodajalci. Pogosto so žrtve nadlegovanja izpostavljene tudi s strani sodelavcev, strank ali drugih oseb. Delodajalec pa je odgovoren za zagotavljanje varnega in spoštljivega delovnega okolja.
Žrtve se pogosto počutijo zmedeno ali krivo, saj verjamejo, da je problem v njih. To lahko vodi do izolacije, psihične stiske in občutka nemoči. Mobing ni krivda žrtve, temveč odraz nepravilnega ravnanja drugih. Pomembno je prepoznati, da ste tarča mobinga in poznati svoje pravice.
Prvi koraki pri soočanju z mobingom
Ukrepajte že ob prvih znakih nadlegovanja. Zabeležite si podrobnosti dogodkov: datum, uro, kraj, način nadlegovanja, morebitne priče in posledice. Če obstajajo materialni dokazi, jih varno shranite. Natančno beleženje informacij olajša dokazovanje.
Izpovejte se nekomu, ki mu zaupate, in preverite možnosti znotraj podjetja. Ali obstaja pravilnik za obravnavo mobinga? Po pomoč se lahko obrnete na sindikalnega zaupnika ali območno organizacijo ZSSS. Skupaj poskusite težave rešiti neformalno. Če to ne uspe, imate možnost formalne prijave delodajalcu ali pristojnim institucijam.
Pravne možnosti za zaščito
Žrtev mobinga ima več možnosti za zaščito pravic. Prijavo lahko poda na Inšpektorat RS za delo, vloži predlog za obravnavo pri Zagovorniku načela enakosti ali uveljavlja pravico do odškodnine v civilnopravnem ali kazenskem postopku. Šikaniranje je po Kazenskem zakoniku kaznivo dejanje.
Storilec se lahko kaznuje z zaporom do dveh let, če povzroči ponižanje, prestrašenost ali druge oblike nadlegovanja. Če dejanje povzroči obolenje ali zmanjša delovno sposobnost, se kazen lahko zviša do treh let. Kazensko ovadbo je potrebno vložiti na policijski postaji.
Če se primer rešuje na sodišču, je pomembno, da oškodovanec natančno dokumentira vse dogodke. Za dokazne namene je priporočljivo, da vsa komunikacija poteka pisno.
Kazni za kršitelje
Po Zakonu o delovnih razmerjih so predvidene globe za primere mobinga. Če delodajalec krši prepoved nadlegovanja ali trpinčenja, mu grozi globa od 3.000 do 20.000 evrov. Za odgovorne osebe delodajalca so globe od 450 do 2.000 evrov, za manjše delodajalce pa od 1.500 do 8.000 evrov.
Globe so predvidene tudi, če delodajalec ne obvesti delavcev o ukrepih za zaščito pred mobingom. V tem primeru znaša globa za delodajalca od 1.500 do 4.000 evrov, za odgovorno osebo delodajalca pa od 150 do 1.000 evrov.
