19 kovčkov, ruska državljana in nenavadna oprema: Kaj so pravzaprav odkrili na letališču Tivat?

Devetnajst kovčkov, dva ruska državljana z izraelskimi potnimi listi, več deset tisoč evrov gotovine ter elektronska oprema, med katero so bile naprave za sledenje, nadzor in odkrivanje skritih radijskih oddajnikov. Primer z letališča Tivat je v Črni gori sprožil številna vprašanja, potem ko so policisti pregledali nenavadno količino prtljage dveh potnikov, namenjenih v Tel Aviv. V širši policijski akciji se je pojavila celo informacija o približno milijonu evrov gotovine, toda doslej objavljeni podatki ne dokazujejo, da sta bila prijeta Rusa vohuna ali da je bil milijon evrov najden v njunih kovčkih. Zasežena oprema je kljub temu dovolj nenavadna, da črnogorski organi preiskujejo, čemu je bila namenjena in kaj sta moška počela med svojimi večkratnimi obiski Črne gore.

Primer je postal odmeven predvsem zaradi okoliščin, v katerih so črnogorski policisti naleteli na dva ruska državljana. Na letališču Tivat sta se nameravala vkrcati na let proti Tel Avivu, s seboj pa sta imela kar 19 kosov prtljage. Po poročanju črnogorskih medijev sta imela poleg ruskega državljanstva tudi izraelske dokumente, zaradi količine prtljage in njene vsebine pa je sledil podrobnejši pregled. V kovčkih niso našli samo običajne osebne in računalniške opreme, temveč več naprav, ki jih je mogoče uporabljati pri tehničnem nadzoru, sledenju oziroma preverjanju, ali je prostor nadzorovan.

Prav zaradi tega je zgodba hitro dobila oznako domnevne vohunske afere. Toda med tem, kar so policisti dejansko našli, in ugotovitvijo, da je nekdo izvajal obveščevalno dejavnost, je precejšnja razlika. Za zdaj ni javno predstavljenega dokaza, da sta moška delovala za rusko, izraelsko ali katero koli drugo obveščevalno službo. Preiskovalci morajo šele ugotoviti izvor opreme, njen namen, podatke na elektronskih napravah ter morebitne povezave osumljencev z drugimi osebami.

GPS-sledilnik z mikrofonom, kamere in naprava za odkrivanje oddajnikov

Med zaseženo opremo je največ pozornosti pritegnil GPS-sledilnik z mikrofonom, saj takšna naprava omogoča določanje lokacije predmeta oziroma vozila, nekatere izvedbe pa tudi spremljanje zvoka iz okolice. Policisti so po medijskih navedbah zasegli še nadzorne kamere, računalniške komponente, različne elektronske naprave in profesionalno opremo za zaznavanje radijskih signalov. Fotografije zaseženih predmetov, ki so jih objavili črnogorski mediji, so zato hitro sprožile vprašanja, zakaj bi turista takšno količino specializirane opreme sploh prevažala čez državno mejo.

Posebej zanimiva je naprava BugHunter Professional BH-04. Gre za profesionalni detektor radijskih signalov, namenjen iskanju skritih brezžičnih oddajnikov, ki se lahko uporabljajo v prisluškovalnih napravah, brezžičnih kamerah in drugih napravah za tajni nadzor. To je pomembna podrobnost, saj BugHunter sam po sebi ni klasična »prisluškovalna naprava«. Nasprotno, njegova osnovna funkcija je odkrivanje naprav, s katerimi bi nekdo lahko prisluškoval vam.

Takšna oprema se uporablja na področju tehnične zaščite pred nadzorom, pri varovanju poslovnih prostorov, zasebnosti in občutljivih informacij, uporabljajo pa jo lahko varnostna podjetja, strokovnjaki za tehnično zaščito ter seveda tudi ljudje, ki imajo druge interese. Zato zgolj posedovanje takšne naprave ne dokazuje kaznivega dejanja. V kombinaciji z GPS-sledilnikom, mikrofonom, kamerami, veliko količino računalniške opreme in 19 kovčki pa je razumljivo, zakaj so črnogorski organi želeli ugotoviti, kaj sta moška z opremo počela.

V kovčkih ni bilo milijona evrov

Prav pri denarju je treba zgodbo posebej razčistiti. V nekaterih povzetkih primera se namreč ustvarja vtis, da so policisti pri ruskih državljanih odkrili milijon evrov gotovine. Objavljeni podatki tega ne potrjujejo.

Pri pregledu njune prtljage na letališču naj bi policisti našli 26.210 evrov ter 1.150 izraelskih šeklov. Gre za precejšen znesek gotovine, vendar je zelo daleč od milijona evrov. Poleg denarja in elektronske opreme so bile med zaseženimi predmeti po poročanju črnogorskih medijev tudi določene količine zdravil oziroma farmacevtskih izdelkov, katerih izvor in namen so prav tako preverjali.

Podatek o približno milijonu evrov se nanaša na širše policijske aktivnosti in preiskave, povezane s sumi finančnega kriminala oziroma pranja denarja. Brez jasne ugotovitve pristojnih organov zato teh sredstev ne smemo preprosto pripisati Rusoma oziroma zapisati, da je bil milijon evrov najden v njunih 19 kovčkih. To bi bila bistveno drugačna in precej resnejša trditev od tistega, kar trenutno potrjujejo javno dostopni podatki.

V Črni gori nista bila prvič

Preiskovalce po poročanju lokalnih medijev zanima tudi preteklo gibanje obeh moških. V Črni gori naj bi že bivala oziroma državo obiskovala večkrat, kar samo po sebi seveda ni nič nenavadnega – črnogorska obala je že dolgo zelo priljubljena med ruskimi državljani in je imela pred rusko invazijo na Ukrajino tudi izjemno močne gospodarske in nepremičninske povezave z ruskim kapitalom. V kombinaciji z nenavadno prtljago pa prejšnji obiski dobivajo dodaten preiskovalni pomen.

Policija lahko z analizo mejnih prehodov, rezervacij, nastanitev, komunikacij in zaseženih elektronskih naprav precej natančneje ugotavlja, kje sta se osumljenca gibala, s kom sta bila v stiku in ali je njuna dejavnost povezana z razlogom, zaradi katerega sta prevažala toliko tehnične opreme. Prav vsebina računalnikov, telefonov in drugih pomnilniških naprav utegne biti za nadaljnjo preiskavo bistveno pomembnejša od samega dejstva, da sta imela v kovčkih detektor radijskih signalov ali GPS-sledilnik.

Večkratni obisk države prav tako ni dokaz dolgotrajnega vohunskega delovanja, kot namiguje prvotni osnutek. To je lahko okoliščina, ki jo preiskovalci preverjajo, dokler ne ugotovijo več, pa bi bil takšen sklep prehiter.

Zakaj primer kljub temu vzbuja toliko pozornosti?

Črna gora ima v zgodbah o ruskem vplivu posebno mesto. Država je članica zveze Nato od leta 2017, že leta pa se ukvarja z vprašanji tujega političnega vpliva, organiziranega kriminala in močnih gospodarskih povezav z ruskim kapitalom. Od začetka ruske invazije na Ukrajino so odnosi med Podgorico in Moskvo še občutljivejši, Črna gora pa se je kot kandidatka za članstvo v Evropski uniji pridružila evropskim sankcijam proti Rusiji.

Najbolj znan primer sega v leto 2016, ko so črnogorske oblasti razkrile domnevni načrt nasilnega prevzema oblasti na dan parlamentarnih volitev. Primer, v katerem so bili med obtoženimi tudi ruski državljani, je skozi leta doživel zapleten sodni razvoj, razveljavitve sodb in ponovna sojenja, zato tudi tega ni mogoče poenostaviti v zgodbo z enim samim zaključkom. Pokazal pa je, kako občutljivo je vprašanje ruskega vpliva v črnogorski politiki in varnostnem okolju.

Prav zaradi takšnega ozadja je kombinacija ruskega državljanstva, izraelskih dokumentov, 19 kovčkov in tehnične opreme za sledenje ter odkrivanje nadzora hitro sprožila ugibanja o obveščevalnem ozadju. Toda zgodovinski kontekst ne sme postati nadomestilo za dokaze v konkretnem primeru.

Izraelski potni listi odpirajo dodatna vprašanja, ne dajejo pa odgovora

Pozornost vzbuja tudi podatek, da sta imela osumljenca izraelske potne liste oziroma dokumente in sta potovala proti Tel Avivu. Dvojno državljanstvo med prebivalci nekdanje Sovjetske zveze in Izraela ni nič nenavadnega, zato tudi ta okoliščina sama po sebi nima obveščevalnega pomena. Izrael ima veliko rusko govorečo skupnost, po razpadu Sovjetske zveze pa se je tja preselilo več sto tisoč ljudi iz držav nekdanje ZSSR.

Kljub temu bodo preiskovalce razumljivo zanimali izvor dokumentov, potovalna zgodovina in razlog, zaradi katerega sta moška tako veliko količino tehnične opreme prevažala prav na poti iz Črne gore v Izrael. Dokler teh odgovorov ni, bi bilo napačno njuna izraelska dokumenta predstavljati kot dokaz povezave z izraelskimi varnostnimi oziroma obveščevalnimi strukturami.

Tihotapljenje in pranje denarja sta nekaj drugega kot vohunjenje

Še ena pomembna razlika v prvotnem osnutku je povezovanje kazenskih očitkov z vohunsko dejavnostjo. Če pristojni organi preiskujejo sum tihotapljenja, pranja denarja ali drugih oblik finančnega kriminala, to še ne pomeni, da je uveden tudi postopek zaradi vohunjenja.

Za očitek vohunjenja morajo obstajati povsem drugačni elementi: komu so bile informacije namenjene, kakšne informacije so se zbirale, kdo je dejavnost naročil, ali je obstajala povezava s tujo državo oziroma obveščevalno službo in ali so bile ogrožene informacije, ki jih varuje zakon. Elektronska naprava, ki jo je mogoče uporabiti za sledenje, je lahko del takšnega dokaznega mozaika, ni pa sama po sebi dokaz njegovega obstoja.

Zato je trenutno natančneje govoriti o nenavadni specializirani opremi, ki je sprožila vprašanja o njenem namenu, kot pa o zaseženi »vohunski opremi« in že ugotovljeni vohunski dejavnosti.

Največ odgovorov se verjetno skriva v elektroniki

Čeprav je 19 kovčkov najbolj slikovit del zgodbe, bo za preiskavo verjetno precej pomembnejše tisto, česar na fotografijah ni mogoče videti. Digitalna forenzika zaseženih računalnikov, telefonov in drugih naprav lahko pokaže, komu sta moška pisala, kam sta potovala, kakšne podatke sta shranjevala ter za kaj so bile posamezne naprave dejansko uporabljene.

Če bodo preiskovalci odkrili podatke o spremljanju konkretnih oseb, lokacij ali objektov, bo primer dobil povsem drugačno razsežnost. Če pa se izkaže, da gre za komercialno tehnično opremo z zakonitim namenom, bodo začetna ugibanja o vohunjenju izgubila precej svoje teže.

Za zdaj je zato najbolj nenavadno predvsem vprašanje, na katerega javnost še nima odgovora: zakaj sta dva potnika iz Črne gore proti Tel Avivu odhajala z 19 kovčki, med katerimi je bila velika količina specializirane elektronske opreme za sledenje, nadzor in odkrivanje skritih oddajnikov?

Dokler črnogorsko tožilstvo in policija ne predstavita rezultatov analize zaseženih naprav, lahko govorimo o sumih, nenavadnih okoliščinah in odprti preiskavi. O ruski vohunski operaciji pa na podlagi doslej objavljenih podatkov še ne. Prav morebitni novi izsledki digitalne preiskave bodo pokazali, ali je Tivat postal prizorišče precej večje varnostne zgodbe ali pa je nenavadna vsebina 19 kovčkov dobila bolj dramatično razlago, kot jo bodo na koncu podprli dokazi.

Spletno uredništvo