Ste mislili, da se 30. septembra vse spremeni? Pri omrežnini so pravila medtem spremenili

Če ste si ob uvedbi novega sistema omrežnine zapomnili datum 30. september 2026, niste edini. Prav ta datum je bil določen kot konec prehodnega obdobja, v katerem gospodinjstvom ob nespremenjeni dogovorjeni moči niso zaračunavali presežne moči. Zato bi bilo logično pričakovati, da se bo 1. oktobra letos nekaj pomembnega spremenilo. Toda pravila so bila medtem spremenjena. Agencija za energijo je že aprila 2025 iz akta izbrisala omejitev »do 30. septembra 2026«, pozneje pa pravila še dodatno uredila.

Rezultat je pomemben za večino gospodinjstev: če dogovorjene obračunske moči, ki vam jo določi elektrooperater, sami ne spremenite, se vam presežna moč tudi po prvotno predvidenem koncu prehodnega obdobja ne obračuna.

Novi način obračunavanja omrežnine je začel veljati 1. oktobra 2024 in že od začetka povzročal precej vprašanj. Pet časovnih blokov, višja in nižja sezona, dogovorjena moč, presežna moč in 15-minutne konice so za povprečnega uporabnika bistveno bolj zapleteni od starega sistema. Ena od stvari, ki so bile ob uvedbi precej jasno določene, pa je bilo prehodno obdobje.

Prvotna ureditev je določala, da bo trajalo od 1. oktobra 2024 do 30. septembra 2026. Prav zato je datum 30. september ostal v številnih starejših razlagah novega sistema in tudi v spominu uporabnikov.

Toda še preden smo prišli do tega datuma, so se pravila spremenila.

Datum 30. september 2026 so iz pravil izbrisali že lani

Ključna sprememba se je zgodila aprila 2025. Agencija za energijo je spremenila Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, sprememba pa je bila objavljena v Uradnem listu 23. aprila 2025.

In formulacija je zelo jasna.

V 52. členu akta sta bili črtani besedi, ki sta omejevali ureditev na določeno obdobje, hkrati pa je bilo iz besedila izrecno odstranjeno tudi »do 30. septembra 2026«. Sprememba je začela veljati naslednji dan po objavi. To pomeni, da datum, ki je bil ob začetku novega sistema določen kot konec posebne ureditve, danes nima več prvotno predvidenega učinka pri obračunavanju presežne moči.

Zato bi bilo napačno gospodinjstvom sporočati, da se jim bo 1. oktobra 2026 avtomatično začela zaračunavati vsaka prekoračitev dogovorjene moči.

Ne bo.

Najpomembnejše vprašanje je: ste dogovorjeno moč spreminjali sami?

Sedanja pravila postavljajo zelo jasno ločnico. Elektrooperater uporabniku določi dogovorjeno obračunsko moč. Po veljavnem aktu jo za posamezno koledarsko leto in posamezen časovni blok določa na podlagi pretekle uporabe omrežja, in sicer kot povprečje petih konic posameznega časovnega bloka v določenem 12-mesečnem referenčnem obdobju. Če uporabnik tako določene moči ne spremeni, se šteje, da se z njo strinja.

In tu pride najpomembnejši del. Če uporabnik dogovorjene moči, ki jo je določil elektrooperater, ne spremeni, se mu omrežnina za presežno moč ne obračuna.

Elektrooperater ga mora sicer vsak mesec seznanjati s prekoračitvami in s stroški, ki bi nastali, če bi bila presežna moč obračunana, vendar teh zneskov uporabnik ne plača. To pravilo je bilo najprej izrecno zapisano s spremembo aprila 2025, potrjeno pa je tudi v poznejši spremembi metodologije iz oktobra 2025.

Za povprečno gospodinjstvo je to verjetno najpomembnejša informacija celotne zgodbe.

Na računu lahko vidite strošek, ki ga dejansko ne plačate

Prav to lahko povzroča zmedo. Gospodinjstvo lahko svojo dogovorjeno moč preseže. Elektrooperater prek pametnega števca zazna 15-minutne konice, na računu oziroma v podatkih pa uporabnik lahko vidi informacijo o prekoračitvah in potencialnem strošku.

Toda informativni izračun še ne pomeni, da je bil ta znesek zaračunan.

Če dogovorjene moči, ki jo je določil elektrooperater, niste sami spreminjali, vam mora operater podatke o prekoračitvah prikazovati, omrežnine za presežno moč pa vam ne obračuna.

Sistem ima pri takšnem uporabniku predvsem informativno funkcijo: pokaže mu, kakšne konice ustvarja in koliko bi ga stale, če bi se odločil svojo dogovorjeno moč spremeniti.

To je pomembno predvsem zato, ker lahko pogled na potencialni prihranek marsikoga premami k znižanju dogovorjene moči.

Takrat pa se pravila spremenijo.

Če moč spremenite sami, prevzamete tudi tveganje

Če uporabnik oceni, da mu je elektrooperater določil previsoko dogovorjeno moč, jo lahko spremeni. S tem lahko zmanjša del omrežnine, ki je vezan na dogovorjeno moč.

Toda odločitev ima drugo stran. Če uporabnik sam spremeni dogovorjeno obračunsko moč, se mu začne obračunavati tudi omrežnina za presežno moč. Takrat postanejo pomembne dejanske 15-minutne konice.

Če ste si na primer znižali dogovorjeno moč, nato pa istočasno vključili več velikih porabnikov in v 15-minutnem intervalu presegli dogovorjeno vrednost, lahko nastane presežna obračunska moč.

Veljavna metodologija določa, da se dosežena moč ugotavlja na podlagi 15-minutnih maksimalnih porab. Pri uporabniku, ki je svojo dogovorjeno moč spremenil, se nato za prekoračitve obračuna presežna moč po pravilih metodologije.

Zato znižanje dogovorjene moči ni samo način za zmanjšanje računa. Je odločitev, pri kateri uporabnik prevzame več odgovornosti za svoje konice.

Zakaj so pravilo sploh spremenili?

Sprememba iz aprila 2025 je bila del širšega prilagajanja novega sistema omrežnine, ki je bil po uvedbi predmet številnih političnih, strokovnih in javnih razprav. Sistem se je od prvotne zasnove večkrat spreminjal, med drugim pri tarifah, sezonskih razmerjih in načinu obravnave presežne moči.

Za uporabnike je pomemben predvsem rezultat: prvotno predvidena časovna omejitev zaščite pred obračunavanjem presežne moči je bila odstranjena.

V veljavnem besedilu metodologije zato danes ni več pravila, po katerem bi se 30. septembra 2026 končala možnost, da uporabnik ob nespremenjeni dogovorjeni moči presežkov ne plačuje. Nasprotno, oktobra 2025 spremenjeni 12. člen izrecno določa, da se uporabniku, ki moči ne spremeni, presežna moč ne obračuna.

To je precej drugačna ureditev od tiste, ki si jo je marsikdo zapomnil ob uvedbi sistema.

Kaj to konkretno pomeni 1. oktobra?

Za gospodinjstvo, ki dogovorjene obračunske moči ni spreminjalo, se zaradi samega datuma 1. oktober 2026 pri presežni moči ne zgodi dramatičen preobrat.

Če presežete dogovorjeno moč, boste o tem še naprej obveščeni. Vidite lahko tudi informacijo o potencialnem strošku. Toda po veljavnem aktu se vam omrežnina za presežno moč ne obračuna, dokler ostanete pri dogovorjeni moči, ki jo je določil elektrooperater.

Če pa ste dogovorjeno moč sami spremenili, ste v drugačnem položaju in se vam presežna moč lahko obračuna.

Zato je pred kakršnim koli posegom v dogovorjeno moč pametneje najprej pogledati svoje podatke o porabi in konicah ter šele nato presoditi, ali je sprememba smiselna.

Dogovorjena moč ni enaka porabljeni električni energiji

Pri tem je pomembno razumeti še eno pogosto zamenjavo. Dogovorjena moč in količina porabljene električne energije nista ista stvar.

Električno energijo merimo v kilovatnih urah oziroma kWh in pove, koliko energije smo porabili. Moč, izražena v kilovatih oziroma kW, pa pove, kako intenzivno v določenem trenutku obremenjujemo omrežje.

Dve gospodinjstvi lahko v enem mesecu porabita skoraj enako količino elektrike, vendar imata popolnoma različne konice. Prvo gospodinjstvo lahko naprave uporablja postopoma. Drugo lahko v istem trenutku uporablja indukcijsko ploščo, pečico, toplotno črpalko, pralni stroj in polnilnico električnega avtomobila. Skupna mesečna poraba je lahko podobna, trenutna obremenitev omrežja pa povsem drugačna.

Prav zato novi sistem uporablja 15-minutne intervale in dogovorjene moči.

Preden znižate moč zaradi nekaj evrov prihranka, preverite konice

Za gospodinjstva je zato najbolj praktičen nasvet precej preprost: dogovorjene moči ne znižujte samo zato, ker ste slišali, da lahko s tem zmanjšate omrežnino.

Najprej je treba vedeti, kakšne so vaše dejanske konice. Posebej previdni morajo biti uporabniki s toplotnimi črpalkami, električnimi avtomobili, električnim ogrevanjem in drugimi močnejšimi napravami. Pri njih se lahko profil porabe hitro spremeni že z nakupom ene večje naprave.

Če je dogovorjena moč, ki jo je določil elektrooperater, nekoliko višja od običajne porabe, to še ne pomeni nujno, da je previsoka. Lahko predstavlja rezervo za konice, ki jih gospodinjstvo občasno dejansko dosega.

Če jo uporabnik sam zniža, pa začne veljati tudi obračun presežne moči.

30. september torej ni več datum, kakršen je bil nekoč

Celotna zgodba lepo pokaže tudi težavo, ki spremlja novi sistem omrežnine od njegove uvedbe. Pravila so se večkrat spreminjala, zato informacije, ki so bile pravilne ob uvedbi sistema, danes niso nujno več aktualne.

Prvotno je bilo prehodno obdobje res določeno od 1. oktobra 2024 do 30. septembra 2026. To jasno kaže sprememba metodologije iz junija 2024.

Toda aprila 2025 je Agencija za energijo iz 52. člena odstranila časovno omejitev »do 30. septembra 2026«, oktobra istega leta pa je bilo pravilo zapisano še bolj neposredno: če uporabnik dogovorjene moči ne spremeni, se mu presežna moč ne obračuna.

Zato 1. oktobra letos ne prihaja avtomatičen račun za prekoračitve, ki bi nenadoma prizadel vsa gospodinjstva. To pa ne pomeni, da se pri omrežnini v prihodnjih tednih ne bo zgodilo nič pomembnega.

Naslednji res pomemben datum je 1. november. Takrat se začne višja sezona omrežnine in vrne najdražji časovni blok 1. Poleg tega bo letošnja zimska tarifa drugačna od lanske.

Toda to je že druga zgodba.

Spletno uredništvo