Generacije nogometnih zvezdnikov so prihajale in odhajale, zamenjala so se pravila in način izbora, slovenski glas pri prestižni zlati žogi pa je imel praktično ves čas eno ime – Andrej Stare. Po poročanju Ekipe se legendarni športni komentator po približno 35 letih umika iz mednarodne novinarske žirije. Čeprav se je od televizijskega mikrofona poslovil že leta 2024, se tako zaključuje še eno izjemno dolgo poglavje njegove športne poti.
Za marsikoga je Andrej Stare predvsem glas smučarskih skokov, atletskih stadionov, nogometnih tekem in številnih drugih velikih športnih dogodkov. Toda desetletja je imel še eno precej manj vidno, vendar v svetovnem nogometu prestižno vlogo. Slovenijo je zastopal pri glasovanju za zlato žogo oziroma Ballon d’Or, nagrado francoske revije France Football za najboljšega nogometaša na svetu.
Po poročanju portala NaDlani, ki se sklicuje na Ekipo, se je Stare zdaj odločil, da se iz žirije umakne. Njegovo mesto naj bi prevzel mlajši član športnega uredništva RTV Slovenija, uradno ime njegovega naslednika pa za zdaj še ni znano.
S tem se zaključuje obdobje, ki je trajalo praktično toliko časa kot samostojna Slovenija.
Slovenski glas vse od začetka samostojne države
Stare naj bi Slovenijo v žiriji France Footballa zastopal vse od leta 1991. V naslednjih desetletjih se je svetovni nogomet temeljito spremenil, skozi izbor za zlato žogo pa so šla nekatera največja imena nogometne zgodovine.
Ko je Stare začel sodelovati pri izboru, so nogometni svet zaznamovali igralci, kot so Lothar Matthäus, Jean-Pierre Papin in Marco van Basten. Pozneje je prišlo obdobje Ronalda, Zinedina Zidana, Luísa Figa, Ronaldinha in Kakája, nato pa dolgoletno rivalstvo Lionela Messija in Cristiana Ronalda.
Slovenski predstavnik pri glasovanju je skozi vsa ta obdobja ostajal isti.
Tudi sam sistem podeljevanja nagrade se je vmes spreminjal. Ballon d’Or je bil prvotno evropska nagrada, pozneje so razširili krog kandidatov, med letoma 2010 in 2015 pa se je nagrada France Footballa združila s Fifinim izborom za najboljšega nogometaša sveta. Nato sta organizaciji ponovno uvedli ločeni nagradi.
Stare je tako slovenski glas oddajal v različnih obdobjih ene najbolj prepoznavnih individualnih nagrad svetovnega športa.
Njegovi izbori niso vedno ostali neopaženi
Dolgoletna vloga ni minila brez polemik. Staretove glasovnice so občasno pritegnile pozornost tudi zunaj Slovenije, še posebej pa je odmeval zaplet, povezan z Lionelom Messijem, ko se njegove navedbe glede glasovanja niso ujemale z javno objavljenimi rezultati. Kljub polemikam je še naprej ostal slovenski predstavnik pri izboru.
Toda Staretovo mesto pri zlati žogi je le manjši del športne zgodbe, ki jo je ustvarjal več kot štiri desetletja.
Njegov glas je namreč spremljal nekatere največje trenutke slovenskega in svetovnega športa.
Za mikrofonom je začel že leta 1979
Komentatorska zgodba Andreja Stareta se je začela precej pred osamosvojitvijo Slovenije. Prvi športni prenos je opravil 16. junija 1979, ko je komentiral nogometno tekmo, pozneje pa je njegov repertoar postal izjemno širok. Spremljal je nogomet, hokej, atletiko in predvsem smučarske skoke, nekaj časa pa celo dirke formule 1.
Prav njegova širina je bila ena posebnosti njegove komentatorske kariere. Za številne mlajše gledalce je bil Stare predvsem glas Planice in smučarskih skokov, starejše generacije pa se ga spominjajo tudi ob nogometu, hokeju, atletiki in drugih športih.
V vseh teh desetletjih se je nabralo število, ki ga bo težko ponoviti.
»Odkomentiral sem 2.531 prenosov, športni komentator sem bil od leta 1979 do leta 2024 in moj opus je s tem zaključen,« je povedal v intervjuju, objavljenem februarja letos.
Zadnjič za mikrofonom v Planici
Njegova televizijska komentatorska pot se je končala marca 2024 po ekipni tekmi smučarskih skakalcev v Planici. Prav Planica je bila simboličen kraj za slovo človeka, katerega glas so Slovenci desetletja povezovali z največjim slovenskim praznikom smučarskih skokov.
Pozneje se za komentatorski mikrofon ni več vrnil.
Letos je povedal, da komentiranja ne pogreša in da je zanj ta zgodba končana. Razkril je celo, da je dobival ponudbe komercialnih televizij, vendar se je po premisleku odločil, da športnih prenosov ne bo več komentiral. Še vedno pa ga po njegovih besedah ustavljajo ljudje, ki bi ga radi ponovno slišali za mikrofonom.
Njegov odhod s televizije sicer ni minil povsem brez grenkobe. V istem pogovoru je dejal, da je bilo razlogov za njegov odhod več ter da je šlo tudi za voljo določenih ljudi, vendar imen ni želel izpostavljati.
Zdravnik, ki je postal eden najbolj prepoznavnih športnih glasov
Staretova poklicna pot je bila nenavadna še zaradi nečesa. Športno novinarstvo namreč ni bilo njegov edini poklic.
Po izobrazbi je doktor medicine. Medicinsko fakulteto v Ljubljani je končal leta 1982, nato se je zaposlil v urgentnem bloku ljubljanskega kliničnega centra, leta 1992 pa postal eden prvih zasebnih zdravnikov v Sloveniji.
Hkrati je gradil športno kariero.
Njegovo zanimanje za šport pa se ni začelo pred televizijskimi kamerami. Že pri desetih letih je zbiral in zapisoval športne statistične podatke, sprva v zvezke, pozneje digitalno. Napisal je tudi več knjig o slovenskem športu, med drugim o nogometu, hokeju in Olimpiji.
Leta 2025 je izšla še njegova avtobiografija Minister Gregor pa nič, v kateri je popisal življenjsko in športno pot.
Glas, ki ga je bilo nemogoče zamenjati
Stare nikoli ni bil komentator, ki bi ga poslušalec težko prepoznal. Imel je izrazit slog, ogromno statističnega in zgodovinskega znanja ter komentarje, ki so pogosto segli precej dlje od samega dogajanja na igrišču, skakalnici ali stadionu.
Prav zato je znal tudi razdeliti občinstvo. Njegov način komentiranja ni bil všeč vsem, toda težko je zanikati, da je postal eden najbolj prepoznavnih slovenskih športnih reporterjev. Tudi Beletrina ga ob predstavitvi njegove avtobiografije opisuje kot enega najbolj prepoznavnih televizijskih športnih reporterjev, ob njegovem slovesu pa je izpostavila tudi veliko podporo javnosti.
V karieri je prejel številna priznanja, med drugim zlati mikrofon Mirka Strehovca za najboljšega športnega reporterja leta 1997, priznanje RTV Slovenija ob tisočem prenosu ter priznanja, povezana z atletiko in smučarskimi skoki.
Zdaj se zapira še eno poglavje
Komentatorski mikrofon je odložil že pred dvema letoma. Zdaj pa se po poročanju slovenskih medijev končuje še njegova dolgoletna vloga pri izboru najboljšega nogometaša sveta.
In številka 35 let pove skoraj vse.
Ko je Stare začel glasovati za zlato žogo, je bila Slovenija na začetku svoje samostojne poti. Od takrat so se zamenjale generacije nogometašev, televizijsko poročanje se je preselilo tudi na splet in družbena omrežja, nogomet pa je postal še večji globalni posel.
Slovenski glas pri Ballon d’Oru pa je ostajal Andrej Stare.
Če se informacije o njegovem umiku potrdijo tudi uradno, bo letošnji izbor zato prvi po osamosvojitvi Slovenije, pri katerem njegovih točk na slovenski glasovnici ne bo več.
Po 2.531 športnih prenosih, 45 letih komentiranja in približno 35 letih sodelovanja pri izboru za zlato žogo se tako počasi zaključujejo še zadnje strani ene najdaljših in najbolj prepoznavnih karier slovenskega športnega novinarstva.
Spletno uredništvo
