Slaba novica za kreditojemalce: Nov dvig obrestnih mer ECB je vse bližje

Obdobje, ko so evropski kreditojemalci lahko upali na nadaljnje pocenitve denarja, se očitno odmika. Inflacija v območju evra se je avgusta znova občutno okrepila, največji pritisk pa prihaja iz cen energije. Na finančnih trgih se zato krepijo pričakovanja, da bi Evropska centralna banka (ECB) lahko že na prihodnji seji ponovno zvišala ključne obrestne mere.

Po prvi oceni Eurostata je letna inflacija v območju evra avgusta dosegla 3,3 odstotka, potem ko je julija znašala 2,9 odstotka. Še bolj izstopajo cene energije: njihova medletna rast se je z julijskih 10,3 odstotka avgusta pospešila na 14,3 odstotka. Inflacija je tako že šesti mesec zapored nad srednjeročnim ciljem ECB, ki znaša dva odstotka.

Za gospodinjstva, predvsem tista s krediti s spremenljivo obrestno mero, je vprašanje naslednjega koraka ECB zato vse pomembnejše. Junija je centralna banka obrestne mere že zvišala za 0,25 odstotne točke, julija pa naredila premor. Zdaj se možnost novega zvišanja ponovno krepi.

Inflacija se je avgusta povzpela na 3,3 odstotka

Podrobnejši podatki Eurostata kažejo, da za ponovnim pospeševanjem inflacije stojijo predvsem energenti. Medtem ko je skupna inflacija dosegla 3,3 odstotka, je bila osnovna inflacija brez energije, hrane, alkohola in tobaka precej nižja in je znašala 2,4 odstotka.

To je za ECB pomembna razlika. Visoka skupna inflacija, ki jo poganja predvsem energija, namreč še ne pomeni nujno, da so se cenovni pritiski enako močno razširili po celotnem gospodarstvu. Toda nevarnost nastane, če dražja energija postopoma zviša stroške podjetij, cene blaga in storitev ter na koncu tudi zahteve zaposlenih po višjih plačah.

Prav to so tako imenovani posredni učinki oziroma učinki drugega kroga, ki jih ECB trenutno pozorno spremlja.

Vojna na Bližnjem vzhodu spremenila načrte ECB

Pomemben del trenutnih težav izvira iz konflikta na Bližnjem vzhodu in njegovih posledic za energetske trge. ECB je že marca opozorila, da vojna pomeni tveganje za višjo inflacijo in hkrati slabšo gospodarsko rast. Junija je zaradi okrepljenih inflacijskih pritiskov naredila korak, ki ga še nekaj mesecev prej ni pričakoval skoraj nihče – ključne obrestne mere je zvišala za 25 bazičnih točk.

Po junijskem zvišanju znaša depozitna obrestna mera 2,25 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja 2,40 odstotka, mejna posojilna obrestna mera pa 2,65 odstotka.

Julija se je Svet ECB odločil, da jih ne bo ponovno zvišal. Takrat je poudaril, da želi počakati na nove podatke in oceniti, kako dolgo bo trajal energetski šok ter v kolikšni meri se bo prelil v druge cene.

Avgustovski podatki so zdaj ECB dali nov razlog za previdnost.

Schnablova: Sedanja raven morda ne bo dovolj

Članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel sodi med glasnejše zagovornike previdnosti pri prezgodnjem razglašanju zmage nad inflacijo. Njeno sporočilo je, da mora biti ECB pripravljena dodatno ukrepati, če sedanji pogoji ne bodo zadoščali za trajno vrnitev inflacije k dvema odstotkoma.

Problem za ECB ni zgolj današnja cena nafte ali plina. Veliko pomembnejše je vprašanje, kaj se bo zgodilo čez šest mesecev ali leto dni.

Če podjetja začnejo pričakovati trajno višje stroške energije in jih vključijo v svoje cenike, zaposleni pa zaradi dražjega življenja zahtevajo višje plače, lahko začasen energetski šok postane precej trdovratnejša inflacija. Prav takšen scenarij želi ECB preprečiti.

Tudi guverner Banke Slovenije vidi dobre razloge za nov dvig

Da možnost novega zvišanja obrestnih mer ni zgolj ugibanje finančnih trgov, kažejo tudi besede guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca, ki je kot član Sveta Evropske centralne banke neposredno vključen v odločanje o denarni politiki območja evra.

Dolenc je ob robu letnega gospodarskega simpozija ameriške centralne banke (Fed) v Jackson Holu v pogovoru za Bloomberg povedal, da obstajajo dobri razlogi za zvišanje obrestnih mer že prihodnji teden, če bo takšen ukrep potreben za zaščito dvoodstotnega inflacijskega cilja ECB. Ob tem je opozoril, da najnovejši podatki kažejo, da se težave z inflacijo očitno ne odpravljajo same od sebe.

Njegove besede so pomembne tudi zato, ker kažejo, kaj bo Svet ECB tehtal pred naslednjo odločitvijo. Trenutno namreč ni ključno le vprašanje, kako visoke so cene energije, temveč predvsem, ali se bo njihov skok prenesel še v druge dele gospodarstva.

Podobno kot članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel je tudi Dolenc izpostavil nevarnost tako imenovanih učinkov drugega kroga. Če višji stroški energije povzročijo močnejše zahteve po zvišanju plač, podjetja pa višje stroške dela nato prenesejo v cene svojih izdelkov in storitev, lahko inflacija postane bistveno vztrajnejša. Za ECB bi to pomenilo, da začasen energetski šok preraste v širši in dolgotrajnejši inflacijski problem.

Za zdaj takšnega razvoja po Dolencovih besedah še ni mogoče zaznati, kar je dobra novica. Toda prav čakanje, da bi se ti učinki dejansko pojavili, bi bilo po njegovem lahko nevarno.

»Toda ne smemo čakati, da se uresničijo. Nasprotno, če gospodarski subjekti ne bi verjeli, da smo sposobni izpolniti inflacijski cilj, bi se učinki drugega kroga lahko uresničili,« je za Bloomberg opozoril Dolenc, kot njegove besede povzema Dnevnik.

Gre za pomembno sporočilo. Centralne banke namreč inflacije ne obvladujejo samo z višino obrestnih mer, ampak tudi z zaupanjem javnosti, podjetij in finančnih trgov, da bodo ukrepale dovolj odločno. Če bi se utrdilo prepričanje, da bo inflacija dalj časa ostala visoka, bi se lahko temu začele prilagajati plače, pogodbe in cene, s čimer bi se inflacijski pritiski še težje umirili.

December bo prinesel precej jasnejšo sliko

Dolenc je ob tem opozoril še na december, ko bodo imeli oblikovalci denarne politike na voljo nov sklop gospodarskih napovedi za prihodnja tri leta. Takrat naj bi bilo precej jasneje, kako trajen je sedanji energetski šok in kakšne posledice bo imel za inflacijo v srednjeročnem obdobju.

Do takrat bo ECB dobila tudi dodatne podatke o gibanju plač, cen, gospodarski aktivnosti in inflacijskih pričakovanjih. Prav ti bodo pokazali, ali je sedanji skok inflacije predvsem posledica dražje energije ali pa se cenovni pritiski že širijo globlje v gospodarstvo.

Toda za kreditojemalce je pomembno predvsem nekaj drugega: ECB morda ne bo čakala do decembra. Dolencove besede o »dobrih razlogih« za zvišanje obrestnih mer že prihodnji teden kažejo, da je možnost novega ukrepanja povsem realna.

Končno odločitev bo sprejel Svet ECB, zato dviga še ne moremo predstavljati kot gotovega. Toda po avgustovskem skoku inflacije in precej jasnih sporočilih nekaterih pomembnih članov Sveta ECB je scenarij novega zvišanja obrestnih mer dobil bistveno večjo težo.

Kaj bi nov dvig pomenil za kreditojemalce?

Za ljudi s stanovanjskimi in drugimi posojili je to najpomembnejši del zgodbe.

Nov dvig ključnih obrestnih mer ECB ne pomeni avtomatično, da se bo vsakemu kreditojemalcu naslednji dan zvišal mesečni obrok. Posledice so odvisne predvsem od vrste posojila.

Tisti, ki imajo kredit s fiksno obrestno mero, so pred neposrednim učinkom zaščiteni – njihov dogovorjeni obrok se zaradi nove odločitve ECB praviloma ne spremeni.

Drugače je pri posojilih s spremenljivo obrestno mero, ki je pogosto sestavljena iz Euriborja in bančnega pribitka. Gibanje Euriborja je povezano s pričakovanji glede denarne politike ECB, zato lahko pričakovanja višjih obrestnih mer pomenijo tudi višji Euribor in posledično dražje obroke ob naslednji prilagoditvi obrestne mere.

Pomemben je tudi učinek na nove kredite. Če finančni trgi pričakujejo, da bodo obrestne mere dalj časa ostale višje, se lahko to odrazi tudi v ponudbi fiksnih obrestnih mer bank.

Energija je trenutno največja neznanka

Eurostatovi podatki zelo jasno pokažejo, kje je trenutno največja težava. Energija se je avgusta medletno podražila za 14,3 odstotka, julija pa je bila rast 10,3-odstotna. Nasprotno je bila rast cen storitev avgusta s tremi odstotki celo nekoliko nižja kot julija, ko je znašala 3,3 odstotka.

ECB zato ne spremlja samo same stopnje inflacije, ampak predvsem vprašanje, ali se energetski šok širi na preostalo gospodarstvo.

Julija je centralna banka opozorila, da celoten inflacijski učinek višjih cen energije še ni viden. Po njenih projekcijah naj bi inflacija zaradi energentov ostala občutno nad ciljem še v prvi polovici leta 2027, nato pa se postopoma zmanjševala.

Toda napoved temelji na predpostavki, da se energetske razmere ne bodo ponovno močno poslabšale.

ECB pred težko odločitvijo

Centralna banka je zato ujeta med dve nevarnosti. Če obrestne mere zviša preveč, lahko dodatno zavre gospodarsko aktivnost, naložbe in potrošnjo ter podraži financiranje gospodinjstev in podjetij. Če ukrepa premalo in se višja inflacija zasidra v pričakovanjih prebivalstva in podjetij, jo bo pozneje bistveno težje spraviti nazaj proti dvema odstotkoma.

Prav zato ECB poudarja, da se za prihodnjo pot obrestnih mer ne zavezuje vnaprej. Odločala bo na vsaki seji posebej glede na nove podatke o inflaciji, gospodarski aktivnosti, plačah in učinkih dosedanjih ukrepov.

Avgustovski skok inflacije na 3,3 odstotka pa je tehtnico nedvomno premaknil v smer večje previdnosti.

Za kreditojemalce je sporočilo zato manj prijetno: hitrega vračanja k izrazito cenejšemu denarju trenutno ni na vidiku. Ali bo ECB obrestne mere dejansko ponovno zvišala, bo znano šele po odločitvi Sveta ECB, vendar so argumenti za nov dvig po zadnjih inflacijskih podatkih postali močnejši.

In prav naslednji korak Frankfurta bo pokazal, ali je bil junijski dvig zgolj enkraten odziv na energetski šok – ali začetek novega obdobja zaostrovanja denarne politike.

Spletno uredništvo