Bo vlada začela odpuščati v javni upravi? Združevanje ministrstev odpira številna vprašanja

Združevanje ministrstev, ki ga je uvedla vlada, odpira eno ključnih vprašanj: ali bo reorganizacija pomenila tudi zmanjševanje števila zaposlenih v javni upravi? Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je že v začetku julija napovedal, da bodo po prestrukturiranju nekatere službe postale odvečne, vendar država za zdaj še nima odgovora, koliko zaposlenih bi to lahko prizadelo.

Medtem ko ministrstva še pregledujejo svojo organizacijo, sindikati opozarjajo na podvajanje delovnih mest, vlada pa poudarja cilj oblikovanja vitkejše in učinkovitejše državne uprave.

Koliko zaposlenih bo postalo presežnih, za zdaj še ni znano

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so 18. julija sprejeli nove akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki predstavljajo podlago za reorganizacijo po združitvi ministrstev. Kljub temu še vedno ni jasno, koliko delovnih mest bo zaradi sprememb dejansko postalo presežnih.

Minister Franci Matoz je že ob predstavitvi reorganizacije poudaril, da bodo po združitvi nekaterih ministrstev določene naloge podvojene, zato vseh delovnih mest ne bo mogoče ohraniti v sedanji obliki. Ob tem pa je zagotovil, da bo država najprej iskala rešitve z notranjimi prerazporeditvami zaposlenih, premestitvami med ministrstvi ter pogovori s sindikati.

Ministrstva še pregledujejo organizacijo

Večina ministrstev, ki so odgovarjala na vprašanja glede reorganizacije, za zdaj še ni zaključila analiz delovnih procesov. Posledično ne morejo povedati, ali bodo presežki dejansko nastali in koliko zaposlenih bi jih lahko doleteli.

Nekoliko bolj konkretni so na ministrstvu za izobraževanje, kjer so napovedali, da po izteku pogodb za določen čas teh ne bodo samodejno podaljševali. Ta odločitev je povezana z združitvijo nekdanjega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, kjer pričakujejo racionalizacijo organizacije dela.

Na ministrstvu za pravosodje medtem poudarjajo, da reorganizacija pri njih ni zahtevala večjih organizacijskih sprememb. Sistemizacijo delovnih mest so dopolnili predvsem zaradi vzpostavitve StKOK, pri čemer niso ukinjali ali združevali organizacijskih enot.

Sindikati opozarjajo na podvajanje služb

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk meni, da bodo največje spremembe nastale predvsem v skupnih službah ministrstev. Po njegovih besedah bo po združitvi posameznih resorjev potrebnih manj generalnih sekretariatov in podpornih služb, zato se lahko pojavijo presežki predvsem v administrativnih enotah.

Ob tem poudarja, da bi bilo odvečne zaposlene smiselno prerazporediti tja, kjer država že dlje časa opozarja na pomanjkanje kadra. Kot enega najbolj očitnih primerov navaja Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer po njegovih besedah primanjkuje najmanj 180 pravosodnih policistov.

Po mnenju sindikata bi lahko premišljena prerazporeditev zaposlenih zmanjšala potrebo po novih zaposlitvah in hkrati preprečila morebitna odpuščanja.

Vlada želi manj ministrstev in učinkovitejšo upravo

Nova ureditev državne uprave je zmanjšala število ministrstev z 19 na 14. Ob tem je nastalo novo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, posamezna področja ukinjenih oziroma združenih ministrstev pa so bila prerazporejena med druge resorje.

Naloge s področja delovnih razmerij, zaposlovanja in poklicnega izobraževanja je prevzelo ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, medtem ko so bila področja ukinjenega ministrstva za solidarno prihodnost – z izjemo stanovanjske politike – prenesena na druge resorje. Prenehanje delovanja ministrstva za digitalno preobrazbo pa pomeni, da je njegove pristojnosti prevzelo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

V koalicijski pogodbi so si vladne stranke kot enega od ciljev zastavile oblikovanje vitkejše države z učinkovitejšo organizacijo javne uprave. Prav reorganizacija ministrstev predstavlja prvi večji korak v tej smeri.

Odpuščanja ali prerazporeditve?

Čeprav reorganizacija odpira vprašanje presežnih delovnih mest, dokončnih odgovorov za zdaj še ni. Vlada poudarja, da bo najprej poskušala presežke reševati s prerazporeditvami zaposlenih, upokojitvami in postopno optimizacijo organizacije dela.

Ali bo to dovolj in ali bodo na koncu potrebna tudi odpuščanja, bo jasno šele po zaključku analiz na posameznih ministrstvih. Za zdaj ostaja dejstvo, da država še nima ocene, koliko zaposlenih bi lahko prizadela reorganizacija, hkrati pa priznava, da bodo zaradi združevanja ministrstev nekatere službe postale odvečne.

Prav zato bo v prihodnjih mesecih eden največjih izzivov vlade najti ravnovesje med obljubo o vitkejši državni upravi in zagotavljanjem nemotenega delovanja javnih storitev, od katerih so odvisni državljani.

Spletno uredništvo