Pogum Britanca: Prvi odmerek cepiva proti smrtonosni eboli
V prelomnem trenutku za medicinsko znanost je 37-letni Britanec Ed Hunt postal prvi prostovoljec, ki je prejel odmerek novega poskusnega cepiva proti sevu bundibugyo, smrtonosnega virusa ebole. Injekcijo so mu v petek aplicirali na Univerzi v Oxfordu, kjer se je Hunt odločil sodelovati v raziskavi po pretresljivih poročilih o smrtonosnem izbruhu ebole v Demokratični republiki Kongo. “Želel sem pomagati in prispevati svoj delež,” je izjavil za britanski BBC. Gre za prvi korak v preizkusu, v katerega je vključenih 50 zdravih prostovoljcev.
Razvoj cepiva in klinični preizkusi
Cepivo, poimenovano ChAdOx1 BDBV, so raziskovalci razvili v rekordnih osmih tednih. Uporabili so napredno tehnologijo, podobno tisti, ki je bila uporabljena pri cepivu Oxford-AstraZeneca proti covidu-19. Vodja raziskovalne skupine, dr. Teresa Lambe, je poudarila, da hitra izdelava cepiva ni posledica bližnjic, temveč rezultat več desetletij predhodnih raziskav na področju cepiv. Prva faza kliničnega preizkusa bo osredotočena na oceno varnosti cepiva in preverjanje njegovega imunskega odziva pri prostovoljcih. Cepivo ne vsebuje živega virusa ebole, kar pomeni, da ne more povzročiti okužbe, kar so tudi potrdili raziskovalci.
Projekt financira Koalicija za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije (CEPI), medtem ko je indijski Serum Institute že izdelal zalogo 620.000 odmerkov, ki bodo pripravljeni za uporabo ob morebitnem uspehu preizkusov. Univerza v Oxfordu načrtuje nadaljevanje kliničnih raziskav tudi v Ugandi in Demokratični republiki Kongo, s čimer želijo razširiti svoje preizkuse tudi na območja, kjer je virus najbolj razširjen.
Aktualno stanje izbruha ebole
Izbruh ebole v Demokratični republiki Kongo in Ugandi še naprej povzroča veliko zaskrbljenost. Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je virus okužil skoraj 3000 ljudi in povzročil več kot 1270 smrti. To je že 17. izbruh ebole v zgodovini Demokratične republike Kongo, vendar tretji, ki ga povzroča sev bundibugyo. Za ta sev trenutno ni odobrenega cepiva ali zdravljenja, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene oblasti.
Generalni direktor WHO, dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, je opozoril, da izbruh še vedno prehiteva odziv zdravstvenih služb. Sledenje stikom okuženih ni zadostno, saj ne doseže prebivalcev na težko dostopnih območjih. Poleg tega oboroženi spopadi in negotove razmere otežujejo dostop do prizadetih območij, kar lahko pomeni, da je dejansko število okuženih višje od uradnih ocen. Medtem ko za sev zaire virusa ebole že obstaja odobreno cepivo, za sev bundibugyo takšne zaščite še ni.
Raziskovalci po svetu razvijajo več drugih cepiv, ki bi lahko pomagala pri obvladovanju prihodnjih izbruhov ebole. Njihova prizadevanja so podprta z mednarodnim sodelovanjem in financiranjem, kar prinaša upanje za bolj učinkovito zaščito pred smrtonosnimi virusi v prihodnosti.
Spletno uredništvo
