Na soncu se hrana pokvari hitreje, kot si mislite: poletna napaka, ki lahko pokvari dopust

Poletje je čas piknikov, žarov, družinskih kosil na prostem in dolgih dni na plaži. Hrana je skoraj vedno del prijetnega druženja, vendar prav visoke temperature predstavljajo idealne razmere za hitro razmnoževanje bakterij. Tisto, kar je bilo še pred uro povsem varno za uživanje, lahko ob nepravilnem shranjevanju postane tveganje za zdravje.

Zastrupitve s hrano so poleti precej pogostejše kot v hladnejšem delu leta. Razlog ni le vročina, temveč tudi dejstvo, da živila pogosto predolgo stojijo na soncu, jih večkrat prenašamo iz hladnega v toplo okolje ali pa podcenjujemo, kako hitro se lahko pokvarijo. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je pri visokih temperaturah potrebne precej več previdnosti, kot si marsikdo predstavlja.

Visoke temperature pospešijo razmnoževanje bakterij

Bakterije, ki lahko povzročijo zastrupitev s hrano, se najhitreje razmnožujejo pri temperaturah med približno 5 in 60 stopinjami Celzija. Temu območju strokovnjaki pogosto pravijo tudi »nevarno temperaturno območje«, saj se lahko število bakterij v ugodnih razmerah podvoji že v dvajsetih minutah.

Na poletnem soncu se temperatura hrane zelo hitro dvigne v to območje. Če na primer meso, krompirjeva solata ali sendviči več časa stojijo na mizi brez hlajenja, se tveganje za razvoj bakterij hitro poveča. Posebej nevarno je, ker živilo lahko še vedno izgleda povsem običajno in nima neprijetnega vonja.

Prav zato videz hrane ni zanesljiv pokazatelj njene varnosti. Hrana je lahko že mikrobiološko oporečna, čeprav na prvi pogled deluje popolnoma sveža.

Katera živila so najbolj občutljiva?

Niso vsa živila enako občutljiva na vročino. Največjo previdnost zahtevajo meso, perutnina, ribe, morski sadeži, mlečni izdelki, jajca in jedi, pripravljene z majonezo ali smetano.

Med bolj tveganimi so tudi različne testeninske in krompirjeve solate, narezki ter sendviči, ki jih pogosto vzamemo s seboj na plažo ali izlet. Če takšna živila več ur stojijo na vročini, se možnost za razmnoževanje bakterij močno poveča.

Manj občutljivo je celo sadje, vendar tudi pri njem velja nekaj previdnosti. Narezana lubenica, melona ali drugo sadje se na visokih temperaturah pokvari precej hitreje kot cel sadež, zato ga je priporočljivo hraniti v hladilni torbi in ga čim prej porabiti.

☀️ NASVET DNEVA

🧊 Na piknik ali plažo vedno vzemite dovolj ledenih vložkov in hladilno torbo postavite v senco. Hrano na mizo prinesite tik pred obrokom, ostanke pa čim prej vrnite na hladno.

Dve uri lahko mineta hitreje, kot se zdi

Ena najpogostejših napak na piknikih je, da hrana ostane na mizi ves čas druženja. Med pogovorom, igro otrok ali pripravo žara hitro pozabimo, koliko časa je že izpostavljena vročini.

Splošno priporočilo je, da pokvarljiva živila pri običajnih temperaturah ne ostanejo brez hlajenja več kot dve uri. Če je zunaj več kot približno 30 stopinj Celzija, pa se ta čas skrajša na približno eno uro.

To pomeni, da je treba hrano po postrežbi čim prej vrniti v hladilno torbo ali hladilnik. Če tega ni mogoče storiti, je bolje pripraviti manjše količine in jih po potrebi sproti dopolnjevati.

Hladilna torba ni čudežna rešitev

Veliko ljudi misli, da je hrana varna že zato, ker jo prinesejo v hladilni torbi. V resnici je učinkovitost odvisna predvsem od tega, kako jo uporabljamo.

Hladilna torba najbolje deluje, če so živila že predhodno dobro ohlajena in če uporabimo dovolj ledenih vložkov. Pogosto odpiranje torbe ali puščanje na neposrednem soncu hitro zviša temperaturo v notranjosti, zato njena zaščita ni več enaka.

Strokovnjaki priporočajo, da hladilno torbo postavimo v senco, jo odpiramo le po potrebi in po možnosti uporabljamo ločene torbe za pijačo in hrano. Tako se temperatura v notranjosti ohranja dlje časa.

Bodite previdni tudi pri peki na žaru

Poletni pikniki pogosto pomenijo tudi pripravo hrane na žaru. Poleg pravilnega pečenja je pomembno preprečiti stik med surovim in pečenim mesom.

Deska ali krožnik, na katerem je bilo surovo meso, naj ne pride v stik z že pečenimi živili, če ga prej temeljito ne očistimo. Enako velja za pribor in prijemalke, saj se bakterije lahko hitro prenesejo z enega živila na drugega.

Posebno pozornost velja nameniti tudi pečenju perutnine in mletega mesa, ki morata biti dovolj toplotno obdelana. Premalo pečeno meso lahko predstavlja precej večje tveganje kot druge vrste živil.

Kaj storiti z ostanki hrane?

Po končanem pikniku ali kosilu na prostem marsikdo ostanke preprosto pospravi in jih naslednji dan ponovno pogreje. To je lahko povsem varno, vendar le, če je bila hrana ves čas pravilno shranjena.

Če je več ur stala na soncu ali pri visokih temperaturah, je bolje, da je ne shranjujemo za pozneje. Pogrevanje namreč ne uniči vseh toksinov, ki jih lahko medtem ustvarijo nekatere bakterije.

Kadar nismo prepričani, kako dolgo je bila hrana izpostavljena vročini, velja preprosto pravilo: bolje jo je zavreči kot tvegati zastrupitev, ki lahko pokvari dopust ali celo zahteva zdravniško pomoč.

Nekaj previdnosti pomeni veliko mirnejše poletje

Poletni pikniki, druženja in dnevi na plaži naj ostanejo prijeten del dopusta, ne pa razlog za obisk urgence. Večina zastrupitev s hrano nastane zaradi povsem vsakdanjih napak, ki jih lahko z nekaj previdnosti preprečimo.

Če živila hranimo na ustrezni temperaturi, jih ne puščamo predolgo na soncu in skrbimo za osnovno higieno pri pripravi hrane, lahko brez skrbi uživamo v poletnih dobrotah. V vročih dneh namreč ni pomembno le, kaj jemo, ampak tudi, kako dolgo in pri kakšni temperaturi je hrana čakala na krožniku.

💡 STE VEDELI?

🧺 Pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija lahko pokvarljiva živila postanejo tvegana za uživanje že po približno eni uri, tudi če na videz in po vonju delujejo povsem sveža.

Spletno uredništvo