Ranljivost Slovenije brez Nata: Prezelj o geopolitičnih grožnjah
Čeprav je splošno prepričanje, da je Nato nastal kot odgovor na sovjetsko grožnjo, resnica sega globlje. Ustanovitev tega zavezništva je bila namreč del širšega cilja: odvračanje sovjetske ekspanzije, preprečevanje ponovnega vzpona nacionalističnega militarizma v Evropi in spodbujanje evropskega političnega povezovanja. To piše na uradni spletni strani Nata.
Po številnih razpravah in pogajanjih je bila 4. aprila 1949 podpisana Severnoatlantska pogodba. V znamenitem 5. členu pogodbe so se nove zaveznice dogovorile, da bo “oborožen napad na eno ali več izmed njih … štel za napad na vse”, kar vključuje možnost uporabe oborožene sile.
Izstop iz Nata: Kaj pomeni za Slovenijo?
13. člen Severnoatlantske pogodbe določa, da lahko katera koli država izstopi iz zveze, če eno leto prej uradno obvesti Vlado Združenih držav Amerike. To pomeni, da se država odreče zavezniški garanciji kolektivne obrambe ter izgubi dostop do integrirane poveljniške strukture, izmenjave obveščevalnih podatkov in skupnega vojaškega usposabljanja.
Zaenkrat še nobena država od ustanovitve ni zapustila zveze Nato. Francija je leta 1996 sicer začasno izstopila iz integrirane vojaške poveljniške strukture, a ni zapustila političnega zavezništva in se je leta 2009 ponovno vključila v to strukturo.
Slovenija in varnostno okolje
Iztok Prezelj, predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije, opozarja, da bi izstop iz Nata za Slovenijo prinesel velike posledice.
Po njegovih besedah je trenutno “varnostno okolje tako spremenjeno in grožnje so eskalirale, da je za Slovenijo bolje, da se druži v kakršnikoli samozaščitni skupini, to je sedaj Nato”. Dodaja, da varnostno okolje ni takšno, kot bi si predlagatelji referenduma želeli, saj je slabše in nevarnejše.
Poleg tega smo že imeli referendum o članstvu, kjer so se ljudje opredelili.
Geopolitična napetost in ranljivost malih držav
Vojna v Ukrajini in napetosti na Bližnjem vzhodu sta le del trenutne geopolitične situacije, ki je precej napeta. Prezelj opozarja, da “ob tolikšnem razpadu na redu utemeljene mednarodnopravne ureditve so najbolj ogrožene in ranljive ravno male države”. Te države, ki se jim ne zdi pomembno poskrbeti za lastno obrambo ali mislijo, da jih nihče ne bo ogrozil, so še posebej ranljive, kar zgodovina potrjuje.
Izstop iz Nata pomeni, da bi Slovenija morala postati nevtralna. To zahteva politično, diplomatsko in pravno priznanje nevtralnosti, tudi s strani ZDA in Rusije, pojasnjuje Prezelj.
“Nevtralnost bi zahtevala večje naslanjanje na močnejšo lastno vojsko, ki ne bi mogla računati na pomoč drugih. Zato bi bilo treba še bolj okrepiti oborožitev in velikost vojske. Uvedba naborniške vojaške dolžnosti bi bila verjetno nujna,” dodaja.
Spletno uredništvo
