Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister in veleposlanik, bo danes prejel prestižno nagrado za življenjsko delo v diplomaciji iz rok aktualnega ministra za zunanje in evropske zadeve, Toneta Kajzerja. Slavnostna podelitev bo obeležila 35. obletnico samostojnosti Slovenije, s čimer se bo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) poklonilo Ruplu za njegovo izjemno in ključno vlogo pri mednarodnem priznanju ter uveljavitvi Slovenije.
Čeprav so se neuradno že pred dobrim mesecem pojavljale govorice, da bo Rupel prejel to nagrado, se je tedanja ministrica za zunanje zadeve, Tanja Fajon, odločila, da bo nagradila druge, še aktivne diplomate. Vendar je sedaj minister Kajzer sklenil, da bo Ruplu podelil zasluženo priznanje.
Zakaj priznanje ni bilo podeljeno prej
Podelitev nagrade za življenjsko delo v diplomaciji je bila sprva predvidena že ob letošnjih dnevih slovenske diplomacije. Vendar je MZEZ sprejelo uredbo, ki je uvedla dodatne nagrade in pohvale za zaposlene, kar je preložilo podelitev Ruplove nagrade. Neuradne informacije so namigovale, da je bil Rupel eden od nominirancev, vendar viri z ministrstva tega niso mogli potrditi, saj postopek izbire kandidatov vodi posebna komisija in je interne narave.
Na vprašanje, zakaj Rupel šele zdaj prejema nagrado, so naši sogovorniki pojasnili, da se je prejšnja ministrica Fajon odločila nagraditi aktivne diplomate. Novi minister Kajzer pa je v nasprotju s tem odločil, da bo Ruplu še letos podelil nagrado za življenjsko delo.
Ruplov pogled na podelitev nagrade
Dimitrij Rupel je izrazil veliko zadovoljstvo ob odločitvi ministra Kajzerja, da mu podeli nagrado, ter poudaril, da je to zanj velika čast. Po njegovih besedah sta dva kolega iz diplomatskih vrst podala predlog za njegovo nagrado ob njegovem 80. rojstnem dnevu, ki ga je soglasno podprla komisija, ki jo je imenovala ministrica Fajon.
“Prejšnja administracija je bila zadržana do tega, da bi dobil nagrado, tako da je nekdanja ministrica Fajon predlog spravila v predal,” je dejal Rupel.
Rupel je dodal, da se z odločitvami prejšnje vlade ni preveč obremenjeval, saj je imel do nje tudi kritičen odnos. Poudaril je, da je prejel klic ministra Kajzerja, ki je obudil idejo o podelitvi nagrade, kar je za Rupla samoumevno, saj je slovensko diplomacijo vodil desetletje v najbolj ključnem obdobju.
Kajzer o Ruplovem prispevku
Minister Kajzer je javno izrazil spoštovanje do Ruplovega prispevka pri vzpostavljanju države in njegovih prizadevanjih za priznanje samostojne Slovenije. Na družbenem omrežju X je objavil fotografijo s skupnega srečanja in pohvalil Rupla za njegov poseben pečat kot zunanji minister, še posebej v času včlanjevanja Slovenije v EU in zvezo Nato.
“Pustil je poseben pečat kot zunanji minister pri vodenju diplomacije in zastopanju Slovenije na mednarodni ravni, še posebej v času včlanjevanja v EU in zvezo Nato. Njegovo življenjsko delo na področju zunanje politike in diplomacije, tako na akademski kot v aktivni diplomatski službi, je izjemno in neprecenljivo,” je zapisal minister Kajzer.
Rupel je bil prvič imenovan za zunanjega ministra v vladi Lojzeta Peterleta (1990–1992) in je to funkcijo opravljal tudi v vladah Janeza Drnovška, Antona Ropa in Janeza Janše. Služboval je tudi kot veleposlanik v Združenih državah Amerike. Njegova politična kariera je vključevala ustanovitev Slovenske demokratične zveze in članstvo v Liberalni demokraciji Slovenije ter Slovenski demokratski stranki, iz katere je leta 2015 protestno izstopil.
Javnost je močno odmevala odločitev nekdanjega predsednika Danila Türka, ki je zavrnil Ruplovo imenovanje za veleposlanika v Avstriji. Kljub temu je Rupel nadaljeval svojo diplomatsko kariero kot posebni odposlanec za zunanje zadeve in svetovalec predsednika vlade Boruta Pahorja ter kot generalni konzul v Trstu. V zadnjih letih se je posvetil publicističnemu delu, pri čemer je izdal več knjig o procesih osamosvajanja Slovenije.
Spletno uredništvo
